Pozdravljeni vsi, še posebno pa se obračam na zveste bralce foruma:
imam prošnjo in ponudbo v enem.

Vam veliko pomeni spoštovanje, ste proti nestrpnosti in grdim besedam, želite deliti uporabne informacije, radi pomagate, ste večkrat dnevno na Med.Over.Net, redno spremljata dogajanje okoli korona virusa, vas ne grabi panika glede tega, imate željo po novih izkušnjah in vas zanima zakulisje delovanja forumov?

Iščem osebo za pomoč na forumu Korona virus. Če bi koga veselilo, naj se oglasi na mail [email protected].

Posebna znanja niso potrebna, dovolj je dobro poznavanje zakonitosti spleta, je pa potrebno veselje do uporabe forumov, forumskega pogovarjanja, strpnosti, spoštovanja, vztrajnosti, kolegialnosti in sočutja do ljudi.
Podrobnosti in več informacij na mailu.

Delo je prostovoljne narave, je pa odlična izkušnja in priložnost za nova znanja.

Vesela bom čimveč prijav, ker bi tako z različnimi pogledi lahko naredili forum še bolj zanimiv in uporaben.

V mailu navedite svoje 1. registrirano uporabniško ime, če ga imate, 2. napišite katere forume trenutno obiskujete in 3. ankdoto s foruma ali vašo najljubšo temo, ki ste jo zasledili na naših forumih.
Zagotavljamo vam anonimnost, prosim pa vseeno, da se 4. kratko predstavite.

Si pišemo.

Z veseljem vam sporočam, da je prva strokovnjakinja že z nami.
Pripravljena je z nami deliti znanje in izkušnje o psihičnih stanjih, strahovih, čustvenih odzivih, spoprijemanju z notranjimi občutenji. Zaposlena sem na UPKL (Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana), je psihiatrinja in transakcijska analitičarka, ljubiteljica umetnosti, trenutno na porodniški in mamica treh otrok, zato stiske staršev razume tudi s tega vidika.
Na podiplomskem študiju se ukvarja s farmakogenetiko psihičnih motenj.

Dobrodošli spoštovana Milica Pjevac, dr. med., spec. psih in hvala, da ste ponudili svojo pomoč.

Kolegica Lidija Bašič Jančar, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica, avtorica člankov in moderatorka s foruma Starejši so modrejši, se nam bo tudi začasno pridružila na tem forumu.
Lidijino terapevtsko delo je pretežno usmerjeno na partnerske odnose, predvsem tiste, dalj trajajoče. Če se v zadnjem času srečujete s težavami pri tem, je na voljo za nasvete. Blizu pa ji je tudi delo z otroki, saj vodi tudi programe za njih in ustanoviteljica Šole za starše v Domžalah.
Tako da počasi bomo tudi mi nudili popolno oskrbo na forumu.

Lidija,
pozdravljena! 🙂

Pozdravljeni,
Pridružujem se urgentnemu forumu, ker si želim s svojim doprinosom kateremu od vas olajšati stanje, v katerem smo se vsi znašli. Andreja, hvala za pozdrav in priponko na moj opis o dotedanjem delovanju na Med.Over.Net, da s tem ne izgubljam besed:

Kaj se nam dogaja? Bom poskušala malo ubesediti svoje občutke in prepričana sem, da se bo marsikdo našel v njih. Iz nenehne agonije s časom, pomanjkanjem le tega, borbe z vsakdanjimi obveznostmi in usklajevanje med službo, družino, kariero, partnerstvom, itd…smo padli ravno v to, kar smo sami večkrat dejali in sicer, kako bi radi več časa, več stikov, več družine, več počitka, več sprehodov…No, zdaj to imamo. S tem pa tudi ogromno, res ogromno skrbi. Najprej čisto za preživetje (virus), potem za prihodnost. Marsikdo se je znašel pred konkretnim dejstvom, da se mu bodo dohodki tako ustavili, da ne bo imel za preživetje…Res je veliko tesnobe, strahu, panike, jeze in še.
Jaz razmišljam takole: vedno, kadar se znajdemo v krizi in je pred nami nesigurnost, nejasna prihodnost in ko ne vemo, kaj točno storiti, delujmo!. Delujmo v smeri za ljudi. Delajmo nekaj, kar bo vsaj še nekomu koristilo, mu prineslo nekaj pozitivnega. Poskušajmo delati, nekaj početi, četudi za to nismo neposredno plačani. Tudi, če smo doma brez dela, si poskušajmo dan organizirati tako, da del dneva porabimo za delo, ki bo v splošno korist, ki bo spominjalo na urnik našega dela, kot smo ga bili vajeni, le ob tej novosti, da lahko to bolj umirjeno naredimo. Tako bomo odrasli in tudi otroci dobili izkušnjo, da je možno narediti vse obveznosti tudi tako, da ni stalne borbe s časom, naglice, nervoze. Ostanimo v stiku z ljudmi, tako poklicno, kot prijateljsko. Če smo ostali doma, je na vodjih in direktorjih, da se delovna sredina povezuje tudi v tem času. Vsaj enkrat dnevno naj se delavci povežejo med sabo, si povedo, kako so, kaj delajo, s čim se soočajo. To je največja naložba za prihodnost, ki je v tem trenutku tako nesigurna. Povezanost, besede in skrb eden za drugega so rešili še marsikatero krizo in ljudi povezali bolj, kot kadar koli. Strah lahko deluje tudi zelo pozitivno. Če se v strahu nekomu odpreš in mu vse poveš, kako ti je in to storiš na miren in pozoren način, to tudi drugemu pomaga, ker v tej ranljivosti začuti tudi svoj strah. Zakaj ne bi s to ranljivostjo pristopili eden do drugega? Zanimajmo se drug za drugega!
Besede rešujejo, povežejo, zdravijo. Izkoristimo dar besed, ki ga imamo. Povejmo in delujmo.
Na voljo sem vam za kakšen razgovor, pomoč, nasvet, konkreten predlog, kar se tiče otrok, partnerstva, preganjanja strahu in tesnobe.
Študijsko-raziskovalni center za družino v Domžalah je tudi preko telefona dosegljiv za pogovor: 040 820-899.
Vse dobro in zdravja vam želim!