Starševski čvek

Osamljenost mladih mam

Default avatar
Imam 2 majhna otroka.
Zahtevata ogromno mojega časa, volje,potrplenja,energije.

Včasih ko bi lahko šla kam nimam energije za to, večinoma pa druzbe.
Saj vem da sem si kriva sama, ker sem vedno postavila otroka na prvo mesto.
Zgodilo se je pa tudi to, da druzbe ki sem jo imela pred družino nisem več razumela, naenkrat ni bilo vec nič skupnega, puhle debate pa so se mi zdele tečne.
Enostavno mi je blo zoprno it na kavo z nekom, ki mi razlaga kaksne čevlje je kje videla pa ne ve zdaj kaj naj, ker nima nic za zraven pa kje naj dobi kaj kar bi pasala k čevljem. Enostavno sem bila raje malo sama, če sem že imela čas, da si spocijem glavo.
Drugih mamic,ali meni podobnih pa ne poznam. Ok, so mamice vrtičkarjev mojih otrok, ampak ni nekaj časa za kakšen cvek in kavo, vse je bolj na hodnikih vrtca. Pa tudi, z eno mamo otrokovih sovrtičkarjev se neke privat zadeve tudi nebi ravno pogovarjala.

Kako se vcasih vse spremeni, ali pa se spremenimo mi.
Ne jamram, ampak mi je neverjetno kako se stvari obrnejo.
Seveda so tukaj obvezno tiste popolne, ki so ostale oh in sploh družabbe, najboljše mame in žene,prijateljice.
Jaz mislim, da mi ta del (moja družba) počasi polzi iz rok in se ne znajdem več.
Skebi me edino to, da sem se ze nekako sprijaznila/navadila in vrjetno nebi znal spet navezati novih stikov.

Aja,moje delo je pa tudi samostojno. Delam sama s strankami in drzim distanco, ker se mi ne zdi zdravo da se s strankami spuščam v neka prijateljstva.
Priponke

all-i-want-for-mothers-day-is-to-ditch-my-kids-1024x576-1527701214.jpg
(126.07 KiB)

Default avatar
Pridi na internet :)

Tukaj nas je vse polno takih.
Default avatar
Dobro te razumem, to je bil tudi moj velik problem. oziroma bi bil, če ne bi odkrila Male ulice, kjer sm preživela celo porodniško pa še kar nekaj let potem. Če si iz Ljubljane, ti ta center res priporočam
Default avatar
Te razumem. Tu gor so me pred par dnevi spljuvali, ko sem napisala, da nihče ne more samo otroških pesmic pet cel dan, ne da bi se mu zmešalo, ampak jaz ostajam mnenja, da odrasel človek potrebuje tudi nekaj stikov z drugimi odraslimi osebami.

Kaj če bi poskusila sodelovat v kakšni FB skupini ali na specializiranem forumu? Virtualni stiki mladih mam pogosto vodijo tudi v prava srečanja. In ne, tam se ne pogovarjajo samo o otrocih , je pa to fajn izhodišče za navezavo kontakta.
Default avatar
Dejte se mal zdrzat. Kmalu bo 25 marec.

Drugace pa tudi moje cestitke vsem samskim mamicam glede izbir ki ste jih naredile v zivljenju glede moskih.
Default avatar
Imam podoben problem, sem na porodniški, mož dela in seveda težko razume mojo osamljenost :) ko pa se njemu na polno dogaja.

Kako pa je v tej Mali ulici, kaj se tam počne...? Bi šla pogledat, samo imam neko zavoro, ker sem bolj zadržane sorte.
Default avatar
Jaz tega ne razumem. Imam eno puncko, ki mi je med porodnisko dala dela se in se. In ne cez dan sploh pa ne zvecer nisem imela bolje in energije spedenat se in it kam ven. Na kofe smo sli vsi trije, ce smo sli. Sicer pa sem dopoldan strasno uzivala s tamalo, popoldan pa vsi skupaj. Al je pa ati prevzel otroka, jaz pa sem potem pospravljala ali podobno. Na sprehod sem sla dopoldan sama za kaksne pol urce, popoldan pa skupaj. Men je edin spanca primanjkovalo, sam tega se spomnim, ne pa kaksne osamljenosti. Jaz nisem imela casa na wc za it, kaj sele za osamljenost. Ne razumem tega, res ne.
Default avatar
Ni mišljeno kot dolgčas, seveda imaš cel čas goro dela, - ampak kot osamljenost, da se z nekom pogovarjaš, si izmenjuješ misli, mu lahko kaj pojamraš :)
Default avatar
tako je mišljeno je napisal/a:
Slej ko prej ugotovis da s tem ne resujes problema, ampak si samo peres mozgane, da je taka situacija OK, sprejemljiva.

Zenske sprijaznite se, da na svetu ni dovolj princev na belem konju, da bi lahko imela vsaka enega. Vecina vasih tezav je povezana z nerealnimi pricakovanji.
Default avatar
Če si imela kolegice, ki znajo govorit samo o čevljih ipd. ne vem, kako si že prej zdržala z njimi. V mojem krogu se kolegice z otroki in tiste brez družijo tako kot prej.
Default avatar
Klemm je napisal/a:
Same oplojene in brez trota.
Default avatar
Svetujem, da z možem dvakrat mesečno obiščeta swinger club. Vama bo obema razgibalo življenje, sklepe in možgane. Tudi prijatelje bosta pridobila, seveda pa bo pogovor včasih tekel tudi o čevljih in kako je videti, če ne nosiš nič zraven.
Default avatar
Nevenič je napisal/a:
Ti ne ves kva je ljubezen. Z mozem se ljubiva. Sva sorodni dusici. Tudi s prejsnjim mozem sva bila vse to in bova tudi z bodocim. Ljubezen ne pozna meja. Swingeraj ni ljubezen. Je potrebno slediti svojemu srceku in kseftat na vsake par let ta ljubezenski fles, ne pa taksne bedarije delat. Primitivnez ti pa dol s foruma, da ne bos take kvasu in omalozeval ljubezen.
Default avatar
Neerazze je napisal/a:
V nosečnosti me je bilo najbolj strah časa porodniške. Pa ne zaradi tega, ker ne bi znala oz. bi se bala skrbeti za otroka (na to nisem niti pomislila), ampak zaradi tiste osamljenosti, izoliranosti od vsakdanjega, realnega sveta. Ne, ni isto, če hodiš na kavico ali druženje z drugimi vozičkaricami, sicer pa se vse vrti okrog tega, kaj kateri že zmore, zna, kolikokrat kaka, je,.... Pravzaprav sem se tega ogibala, ker pa res ne želim cele dneve govoriti o dojenčkih, plenicah, gosti hrani itd.... Potrebujem več, potrebujem mentalne izzive, potrebujem tudi strokovne razprave. Sem mama, nisem pa samo to. Zato je bilo meni to, da sem kmalu šla v službo za 4 ure (z možem sva si porodniško delila) bilo nekaj najboljšega. Je ravno toliko, da si še vedno v stiku z drugim svetom in tiste 4 ure v službi so bile res produktivne. Napolnile so me tudi z energijo za doma. Fizično je bil res precej bolj naporno, ampak za mentalno zdravje je bil pa to pravi balzam.
Mogoče je nekaterim ženskam dovolj, da so samo mame in samo gospodinje, meni pač ni. V moji bližnji okolici pa so najbolj uživale doma na porodniški vzgojiteljica, učiteljica in ena medicinska sestra. Vem, klišejsko, ampak očitno je tem bilo tisto negovanje otrok dovolj in nič kaj drugače kot sicer v službi. Kolegici zdravnici pa je ravno tako manjkalo druženja in pogovorov o še čem drugem. Saj večina prebrodi to, samo veliko jih pa ostane nerazumljenih, sploh s strani partnerjev. Marsikaj bi se razrešilo, če bi si oba starša razdelila to porodniško oz. starševski dopust. Tako ne bi bilo nesoglasij, še manj pa te osamljenosti.
Default avatar
jejhata no je napisal/a:
Bravo
Default avatar
Osamljenost je napisal/a:


Se ena, ki bi samo nabijala o smrkljih in plenicah!
Nisi nic boljsa od tvojih prijateljic s cevlji!

Imam 3 enega za drugim in ko so bili majhni, sem zmogla vse, kar sem si zelela!
Tudi cevlje sem nosila! 🤪🤪
Default avatar
jejhata no je napisal/a:
Bravo! Zanima me, ali moraš deljenje porodniške napovedati že vnaprej, torej pred rojstvom otroka ali se lahko za to odločiš tudi naknadno? Moraš že vnaprej povedati od tega do tega datuma si deliva vsak 4 ure, on 6, jaz dve - kako je s tem?
Default avatar
Hvala vsem za poste!!
Ne morete verjet kako drugače je ze, ko vidis da nisi samo ti tak oz. Da nisi samo ti tisti ki se mu je to zgodilo.

Malo uljco bom pa pogledala;)
Default avatar
jejhata no je napisal/a:
ja saj ponavadi je problem v odsotnih očetih, ki se jim z lastnimi otroki pač ne ljubi ukvarjat.
Default avatar
Osamljenost je napisal/a:
Ni problem v družbi, problem je v tvojem področju zanimanja. Se je pač spremenilo, torej si poišči družbo mamic s približno enako starimi otročki, pa boste čvekale, pa igralne urice, pa druga drugi laho kdaj pomerkate, pa je.
Ne delat nekih globokih problemov iz tega, to obdobje mine.