Partnerska in družinska posvetovalnica

Odgovarjajo: Jana Lavtizar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka • Jerneja Dimec Bratina, specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka • dr. Sabina Jurič Šenk, univ. dipl. psih. • mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt

Partner daje prednost kolegom v gostilni

Default avatar

Sunny1_

S partnerjem sva v zvezi dobri dve leti. Pred zvezo z mano je bil partner ves čas samski, jaz pa sem imela bolj dolgotrajne zveze. Oba sva stara skoraj 40 let. Načeloma se zelo dobro razumeva in živiva skupaj.
Težava je v tem, da je bil on prej navajen ves čas preživljati bodisi s kolegi ali pa se je ukvarjal z različnimi hobiji vsak dan v tednu.
Moja težava pa je v tem, da prihajam iz precej alkoholične družine, vendar imam za sabo, kar nekaj let terapije, me je pa vseeno očetovo popivanje logično precej zazanamovalo.
Tako mi je precej težko shajati s partnerjevimi odhodi, predvsem ker se mu zdi normalno in logično, da grejo po hobiju še na dva piva, pogosto pride domov okoli polnoči in gre poleg tega še vsaj en večer na vikend (petek ali soboto) na dva do tri pive s kolegi. Seveda je bilo teh odhodov še več, dokler se nisva več čas prepirala o tem. Tako, da je zmanjšal na to količino, da gre dvakrat na teden (enkrat po hobiju in enkrat kar tako).
Velikokrat me je tudi poskušal prepričati, da naj grem zraven vsepovsod, pa mi je misel na to, da bi zvečer sedela po gostilnah v resnici grozna, sem večkrat sedela v gostilni kot otrok. Poleg tega imam občutek, da me njegova družba ne razume in me obsoja, ker ga po njihovem stalno omejujem. Najbrž pa ni zanemarljiv podatek, da jih je nekaj samskih v njegovi družbi, ostali pa so brez otrok pri teh letih.
Pa tudi stalno siljenje it nekam z nekimi ljudmi, mi je precej neznosno, pa nisem nedružabna, samo precej zamere se mi je nakopičilo ob tem, da partner daje takšno težo drugim ljudem. Pri tem mojih želj in potreb ne sliši in ne razume. Predvsem ni nobene empatije do tega, da je moj odnos do alkohola in ponočevanja takašen kot je. Zdi pa se mi, da tudi, če ne bi imela teh težav, mi vseeno ne bi bilo prav, da bi partner vsak teden hodil po pijačah.
Ob njemu se mi prebujajo vsi spomini na otrštvo iz tedna v teden enako in na trenutke se mi zdi, da se mi bo zmešalo. Očeta ni bilo, čakali smo ga in potem je prišel alkoholiziran in zdaj se seveda dogaja podobno, partnerja čakam in domov pride teden za tednom smrdeč po alkoholu. Ves čas se tudi nekaj menim z drugimi ljudmi, da se zaposlim te večere, ko on odide in tudi to mi je že precej tečno. Veliko tudi potujeva in v tem času on spije nekaj pivov na dan (med dva in štiri) in meni se meša zraven. Kadar mu kaj rečem, se razjezi in noče razumeti, da je meni nemogoče s tem shajati. Jasno sva se že 100x o vsem pogovorila, ampak on ni pripravljen več popustiti, kar razumem, ampak jaz pa še vedno tudi s tem ne morem shajati.
Želim si družino, on pa pravi, da si jo tudi želi, vendar ne bi rad zgolj plačeval za otroka, medtem ko ga bom jaz postavila pred vrata. Otrok, starševstvo je moja precej velika želja. Ampak me je groza, da bi otrok doživljal podobno kot sem doživljala sama, čeprav seveda ne morem reči, da je on alkoholik.
Prejšnji vikend (ko je bilo valentinovo), je partner odšel s kolegi smučat in ko je prišel nazaj sva se precej skregala, oziroma omenil je, da je prijateljeva punca rekla, da ona svojega partnerja ne bi pustila it na valentinovo, kako to, da sem jaz svojega.. Na to sem pripomnila, da itak moje mnenje ni upoštevano in da me niti ni vprašal zanj. Poleg tega sem dodala še, da najbrž si čez dan vzet 5 minut časa, da pokličeš partnerja, ne bi smel biti problem, ker me je en dan poklical zvečer, ko sem že spala. V tistem je imel partner jezni izbruh, odvihral je in zdaj je od njega tišina že nekaj dni.
Kaj vi mislite o tem? Kakšen konstruktiven zapis? Prosim ne pisat, kakšnih nespoštljivih sestavkov, ki jih včasih berem tu gor...hvala.
Priponke

man-in-orange-jacket-sitting-beside-table-with-beer-3671804.jpg
(128.82 KiB)

Default avatar

Mandarina99

Sočustvujem z vami. Nekako se lahko poistovetim z vami, ker imam tudi sama v družini človeka, ki je alkoholik. Alkohol ubija duha in ustvarja veliko škodo.
Na prvo žogo bi vam svetovala, da oditite, če vas partner niti ne želi upoštevati. Vprašanje je, če bo kasneje zmožen razviti večje spoštovanje do vas in vaših občutenj, če ga že sedaj ne pokaže. Sama najbolj veste kaj cenite na njem in zakaj ste se zaljubili vanj. Iskreno pretehtajte ali boste srečna v takšnem odnosu? Kaj bi morda lahko skupaj sklenila in doprinesla k boljši kvaliteti odnosa? Če se seveda lahko pogovarjata na iskreni in malo bolj poglobljeni ravni.
Če menite, da ni izhoda si naredite uslugo, da vam ne bo čez leta žal. Držim pesti v vaše najvišje dobro.
Default avatar

GajbaPiva

Zdravo,
Menim, da je problem v obema - ker to, da gre po npr. Košarki na pir, ali pa kakega zvrne med gledanjem nogometne tekme je zelo normalno, hkrati pa če se nenehno valja po pivnicah pri 40 je nekaj hudo narobe. Lahko ti svetujem samo svoje: da zdržiš in popustiš ali pa daš ultimat in odideš.

Kar se pa tiče otroka in družine - malo se ti mudi pri 40! Če ga noče oziroma ni dovolj resen s teboj - biti mati samohranilka je težko, ampak ni neizvedljivo. Jaz obsojam kukavice in tiste, ki z otrokom skušajo zakon krpati, nikoli pa tistih, ki ga želijo za vsako ceno.
Default avatar

Vražička

Glede na vse napisano, se vam bolj kot ne ponavljajo vzorci iz rane mladosti. Tu je predvsem vaša naloga, da te vzorce ozavestite, odpustite svojemu očetu, partnerju pa jasno on glasno povejte, da se takšnih igric ne boste šli. Ko boste dovolj odločni se bo ali partner spremenil ali pa odšel. Od vas pa je odvisno, ali si to želite ali ne. In temu, kar vi pravite, da pohajkuje parkrat na teden in spije toliko alkohola kot ga, da ni alkoholik, moram oporekati. Očitno mu vse ostalo veliko več pomeni, kot pa vi in vaše mnenje. Torej, kaj boste naredili. Boste pustili, da vam alkohol še naprej kroji vaše življenje in s tem vzbuja nezadovoljstvo, ali se boste z ljubeznijo končno enkrat postavili zase, postavili meje in temu naredili konec. Ljudi ne morete rešiti, če sami tega nočejo in si niso sposobni priznati resnice. Želim vam vse najlepše 😊
Default avatar

Tajči75

Lp. Rekla bi vam rada, da bo bolje, ampak ne bo. Nihče od vaju ne popusti niti za milimeter. Jaz bi na vašem mestu enkrat n a teden šla zraven, enkrat pa naj gre sam. Kompromis je je pomemben dejavnik vsake zveze. Kar se pa piva tiče, pa ne boste zmagala. Moški pijejo pivo in če se ga ne napije kot krava, res ni nič zelo narobe. Če tega ne prenesete, potem zamenjajte moskega. Najdite abstinenta. Druge ni.
Default avatar

Divina80

Težko bo, " starega bika"boš težko spremenila. Te čist razumem, ko podoživljaš s strahom občutke iz otroštva. Bojim se, da ti bi takšen ko bi imela otroka še bolj bežal od doma. Boš videla če mu bolj družinskih praznkih več pomeni biti s prijatelji, ko mu ti predlagaš nek izlet npr za vaju boš potem vedela koliko mu pomeniš ti. Tudi za naprej.
Default avatar

Uroš Drčić

Sunny1_ je napisal/a:
Spoštovani,

v sodelovanju med MON in moderatorji je prišlo do organizacijske zmede, zato šele zdaj odgovarjam na vaše vprašanje in objavljam odgovore ostalih bralcev foruma.

Drugi bralci foruma so vam že dali dobre odgovore. Moj vtis iz vašega zapisa je, da bistvo vašega problema ni partnerjevo vedenje, ampak vaše izkušnje iz otroštva. Po eni strani pravite: »Pri tem mojih želj in potreb ne sliši in ne razume. Predvsem ni nobene empatije do tega, da je moj odnos do alkohola in ponočevanja takašen kot je.« po drugi pa: »da je zmanjšal na to količino, da gre dvakrat na teden« Videti je, da kot boleče ne doživljate samo partnerjevega pitja piva, ampak tudi to, da gre z drugimi ljudmi ven. Naslov teme ste dali: »Partner daje prednost kolegom v gostilni«. Iz tega naslova in vašega zapisa sklepam, da to, da gre partner 2x na teden ven s prijatelji doživljate zelo globoko. Da se takrat počutite nepomembni, to doživite kot, da so drugi pomembnejši od vas. Mogoče ste tudi to, da ni poklical čez dan, doživeli kot sporočilo, da niste pomembni. Razmišljam ali potem te globoke občutke strahu, žalosti, sramu zakrijete v jezo in si tako poskušate izboriti tisto, česar vaši starši niso znali nuditi v otroštvu. Brezpogojno ljubezen in stabilen občutek sprejetosti ter varnosti. To bi potem pojasnilo pogoste prepire. Mislim, da lahko razumem vaša čustva. Moj konstruktiven predlog bi bil, da nadaljujete s kvalitetno psihoterapijo in okrepite svoje odrasle vire. Da okrepite občutek lastne vrednosti, neodvisnosti. Pa tudi varnosti, da boste lahko čutili in pokazali avtentična čustva, ne maskirana v jezo.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić
_____________________
mag. Uroš Drčić
transakcijski analitik - psihoterapevt
m: 031 336 452
e: [email protected]
url: http://www.revitacenter.si
Default avatar

SameHere

Pri meni je blo isto... Alkohol, kolegi dan na dan.... Mejilo je ze na zasvojenost, pa saj lahko recem da je ze bil tam.... Dokler mi ni po domace povedano dopi....zdilo in sem spakirala in sla... Na njegovo zeljo sva se se 1x dobila in pogovorila in je bil moj pogoj alkohol ali jaz.... Nehal je pit in tud veza je mnogo boljsa kot leta prej.... Ce mu je do tebe ti bo prisluhnil in se prilagodil... Ne recem da ne sme imeti prijateljev ampak vse ima svoje meje... Se huje je ce so prijatelji samski, takrat je on mevza, copata, ti pa zmaj.... Pogovor in to je to, sama veste kake vzorce ste potegnili iz druzine, ob tem se ne pocutite dobro in tu je zdaj ta preizkusnja ali boste nekaj spremenili ali pa trpeli v taksni vezi...
Default avatar

Karmi123

Sem bila v vezi z takšnim moškim 8 let. Po osmih letih sem spoznala da so tudi nekateri samski moški ki ne rabijo vsak dan gostilne, ne rabijo piva ob gledanju tekme, tudi če gre z kolegi na pijačo ne pije vedno alkohola,... Z njim sem srečna in imam dve čudoviti deklici, zato pravim ne se vdati v usodo, če vam ni všeč njegov način življenja pojdite stran. Nikoli ne boste srečni, ampak boste vedno št. 2(takoj za alkoholom).

Moderatorji

Jana Lavtizar , spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka
JanaLavtizar
Jerneja Dimec Bratina , specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka
JernejaDimecBratina
dr. Sabina Jurič Šenk , univ. dipl. psih.
Sabina_JuricSenk
mag. Uroš Drčić , transakcijski analitik - psihoterapevt
Uroš Drčić