Znanec oddaja apartma na neki zelo dobri, celo atraktivni lokaciji, ampak skoraj vsi interesenti, ki ga kličejo, najprej vprašajo: koliko stane, ne pa, kje je apartma in ali ponudnik nudi kaj posebnega.
Skratka le preverjanje cene, da je torej čimbolj poceni, ostalo veliki večini ni pomembno.

Drug znanec oddaja garsonjero na res izjemni lokaciji v centru Ljubljane, pa nihče ne vpraša, kako je opremljena, temveč praviloma le, koliko stane.

Je tudi vam z 1200, 1500, 2000 evri mesečnega dohodka, DALEČ NAJBOLJ POMEMBNO, da je nekaj »poceni«, ali pa so vam pomembni tudi drugi elementi neke ponude: ima apartma klimo, ima garsonjera klimo, ter seveda lokacija?

Na Fb prodajam par tehničnih stvari. Praktično nikogar ne zanima starost, ohranjenost, funkcije, zanima ga samo cena. Če perodajam za 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nabavne cene, prodam takoj, če nastavim ceno na 30-40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nabavne cene, kar bi bilo za lepo ohranjeno tehnično napravo nekje normalno, ni možnosti, da to prodam.

Je možno, da nekateri kupujejo, če je cena res ugodna, samo zato, da kopičijo?
Ali pa mogoče zbijajo ceno do nezavesti in kupijo le za 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene zato, da takoj poskusijo prodati naprej za dvojno ceno?

Ali ljudje res še niso slišali za izrek: Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni?

Kaj menite? Kako razmišljate vi, ki imate dobre dohodke?
Vam je najpomembnejša cena, ali mogoče še kaj drugega?
Ali pa mogoče pri vas tisto drugo (kvaliteta, ohranjenost, pri apartmaju lokacija) prevaga nad ceno?

Hvala za razmišljanja.

Nekaterim je še bolj pomembno, da je brezplačno…

Tudi to je res.

Ampak od kje jim ideja, da naj bi bile stvari zastonj?
Saj niso bile še nikoli v zgodovini…

Meni je recimo jasno, da se vse plača. Celo lulanje v wc-ju kafiča, saj dobim ključ za wc le, če naročim tam kavo?

Sem nenormalen jaz, ki tako razmišljam, ali mogoče tisti, ki mislijo, da bi bilo nujno, da je vse zastonj?

Pri apartmajih nimam nekih velikih zahtev, edina zahteva je, da je tik ob morju, od opreme me pa zanima le, da funkcionira, zato me precenjeni luksuzni apartmaji z ne vem kakšno vso opremo ne zanimajo in če to ni navedeno v oglasu, jasno, da vprašam najprej za ceno.

Pri stanovanju mi je tudi pomembna lokacija, po mojih merilih in če bi zdaj najemala ali kupvala stanovanje, bi seveda vprašala za ceno, ker da nekaj plačam bistveno več, ker je to Center, me ne zanima, meni Center ne pomeni toliko, da bi garsonjero plačevala 800e namesto 400.

Pri tehnični robi je spet tako, ko gre za neko stvar, ki se redno uporablja in “drnda”, ne dam za rabljeno več kot 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nabavne cene, ni vredna več, vprašanje koliko bo sploh še zdržala. Ko gre pa z neko stvar, ki ni toliko aktivna pri uporabi, potem se pa za dobro ohranjeno in relativno novo splača dati tudi 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, več ne, ker danes se tehnika menja hitreje kot menjamo spodnje gate in četudi je moj računalnik super top, ohranjen invzdrževan, je le star 2 leti in pol in čeprav sem dala zanj krepko čez jurja in je zmogljivejši in boljši od tistih, ki se danes novi prodajajo za 500e, je le vprašanje, če mu jutri ne bo kaj crknilo in bo potreben servis, zato jaz zanj ne bi dala 500e…

Tako jaz gledam na stvari, res pa vsak po svoje…

Seveda me prvo zanima, koliko zadeva stane, ne glede na lokacijo, opremljenost, ohranjenost ali karkoli drugega, ki je seveda tudi pomembno.

Če oddaja apartma po 200 € ali več na noč, me en k… briga, kakšen je, ker mi je že v štartu predrag in me ne zanima. Zato za nadaljna vprašanja ne bom zgubljala ne mojega, ne njegovega časa.

Če pa mi je cena sicer mal visoka, ampak pogojno sprejemljiva, potem me pa zanima, kakšen je in nato se glede na videno oz. opisano odločim za najem ali pa ne. Pač pretehtam, če je vredno zahtevane cene.

Ravno tako, če je cena nizka, recimo kakšne skupne koplanice in WCji, ali pa kakšna druga pomanjkljivost,ki je zame bistvena, me ne bo prepričala v najem.

Tako, da ne, niti slučajo ni vse v ceni, je pa treba vseeno vedet, koliko kaj stane.

Morda pa gre, npr. pri apartmajih, najprej za vprašanje – “Ali sem si to sposoben privoščiti?”. Kar je lahko še tako idealno, če tega denarja pač nimam, potem je pač “izven mojega ranga”.

Mogoče iz previdnosti, saj nekateri dejansko zahtevajo čisto nerealne cene za rabljeno robo ali najem. To je prvi indikator, ki ti pove, s kom se pogovarjaš.

Ti in tvoji prijatelji ste tisti, ki nekaj prodajte pa zraven ne napišete cene potem pa jamrate, ker jih ljudje sprašujejo koliko nekaj stane.
Itak, da te najprej zanima cena, da sploh veš, če si lahko privoščiš ali ti je sploh dostopno in se potem pogovarjaš dalje

Tebi samo godi pozornost in potem se še norčuješ iz ljudi, ki te klicarijo…

Jaz osebno ne maram oderuških cen apartmajev in garsonjer; tvoj konkreten primer.
Apartma: zame je to manj kvalitetna nastanitev kot hotel in zato sem pripravljena plačat manj, kot bi v hotelu. V hotelu je vse blizu, od wellnessa, bazena, plaže itd. noben apartma ni tako blizu in npr. nimaš v avli vhod v wellness. To “jah pa se pelješ tja”, pa je manj priročno zato je taka nastanitev manj kvalitetna, torej naj bi bila cenejša. Zame je tako, a vsak po svoje.

Garsonjera: to je nepriročna nastanitev, in visoke cene za tako stvar ne plačam. Veš višji dohodek ne pomeni razsipništvo. Z mojim denarjem lahko vrednotim, za kaj je vredno plačat koliko in nihče ter absolutno nihče mi je bo govoril, da je ta in ta stvar vredna toliko. Če jaz rečem, da mi ni, pol mi ni, najamem za ceno, ki je po mojem sprejemljiva ali grem dalje. Tosto joj saj pa imaš dnar, ti bi to lahko plačala, pa mi je itak tako mimo razmišljanje.

Jao ej, kdo te bo pri tehničnih stvareh spraševal za starost in funkcije, če se to že iz modela vidi? Na internetu si, ne na tržnici sredi 18. stoletja.

A še ti nisi slišal/a za pregovor: bolje vrabec v roki kot golob na strehi? Prodajaš zato, da prodaš, ali zato, da lahko imaš oglas 100 let objavljen in se ti svaljka doma roba, ki je itak nočeš več? Prodaj za 10 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. A ti je res cena tako pomembna, da ti je to problem?

Tudi to je res.

Ampak od kje jim ideja, da naj bi bile stvari zastonj?
Saj niso bile še nikoli v zgodovini…

Meni je recimo jasno, da se vse plača. Celo lulanje v wc-ju kafiča, saj dobim ključ za wc le, če naročim tam kavo?

Sem nenormalen jaz, ki tako razmišljam, ali mogoče tisti, ki mislijo, da bi bilo nujno, da je vse zastonj?
[/quote]

Od kje jim ideja? Na to vprašanje bo težko dobiti odgovor. Enostavno si predstavljaj, da pač obstajajo taki ljudje…od zastojnkarjev – “free loaderji” pa do takih, ki plačajo in vzamejo.

Če kaj kupujem, najemam ali kaj podobnega sploh ne sprašujem tistih, ki nimajo zraven cene.
Ja, cena je zelo pomemben faktor.

Če želim recimo rezervirat sobo ali je smiselno spraševat vse mogoče o legi, opremi in tako naprej, če ne veš cene? Zame ne. Zakaj bi tratila svoj in lastnikov čas in spraševala vse mogoče, če bi se potem izakazalo, da stane 200€ na noč, jaz pa sem pripravljena plačat do 50?

Dejstvo pa je, da bi morala biti res kriza, da bi sploh spraševala nekoga po ceni. Namreč pobrskam po netu in povprašam samo tiste, ki imajo ceno že navedeno. Pa naj gre za najem stanovanja, sobe ali pa za nakup kake stvari.

Tudi to je res.
Smo res nekajkrat ugotovili, da nekateri prodajajo stvari celo dražje, kot pa so nove v trgovini. To so pač nategovalčki…

Ampak če je cena 20-30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} od nove, je meni za dve, tri leta star artikel v redu. Sem namreč upokojenec. Raje kupim rabljeno za 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene novega, kot novo.

Preko nemškega e-baya sem kupil na avkcijah kakih 35 rabljenih artiklov, nekje za 25-40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene. Vse mi še deluje. Nemci so izjemno pošteni prodajalci.
Recimo, eden mi s fotoaparatom ni poslal nekega pokrovčka za nek priključek, vrednost največ 2 evra.
Se mi je opravičil, mi kupil-poslal nov pokrovček, ter mi za kompenzacijo zraven poslal še hitro spominsko kartico za fotoaparat, vredno kakih 15 evrov.

Tako poslovanje si “na Balkanu” lahko samo misliš…

Pri nas, če me občutek ne vara, gre samo zato, kako boš nekoga nategnil.
Kupci bi radi vse za 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene, po možnosti pa, kot je nekdo že napisal, zastonj…

In en moj znanec spomladi ne dela drugega, kot da poskuša najti apartma za dopust v polni sezoni, ampak za 25 evrov. Realna cena pa je v polni sezoni, poznam cene, 50 do 70 evrov na dan. Pa tudi več…

Zagotovo je treba vprašat, že na začetku, tudi za ceno.

Ampak pravo predstavo o ponudbi človek vendar dobi samo, če ima zraven cene še opis, pogoje, lokacijo… Ne pa SAMO ceno…

Tudi to je res.
Smo res nekajkrat ugotovili, da nekateri prodajajo stvari celo dražje, kot pa so nove v trgovini. To so pač nategovalčki…

Ampak če je cena 20-30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} od nove, je meni za dve, tri leta star artikel v redu. Sem namreč upokojenec. Raje kupim rabljeno za 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene novega, kot novo.

Preko nemškega e-baya sem kupil na avkcijah kakih 35 rabljenih artiklov, nekje za 25-40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene. Vse mi še deluje. Nemci so izjemno pošteni prodajalci.
Recimo, eden mi s fotoaparatom ni poslal nekega pokrovčka za nek priključek, vrednost največ 2 evra.
Se mi je opravičil, mi kupil-poslal nov pokrovček, ter mi za kompenzacijo zraven poslal še hitro spominsko kartico za fotoaparat, vredno kakih 15 evrov.

Tako poslovanje si “na Balkanu” lahko samo misliš…

Pri nas, če me občutek ne vara, gre samo zato, kako boš nekoga nategnil.
Kupci bi radi vse za 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene, po možnosti pa, kot je nekdo že napisal, zastonj…

In en moj znanec spomladi ne dela drugega, kot da poskuša najti apartma za dopust v polni sezoni, ampak za 25 evrov. Realna cena pa je v polni sezoni, poznam cene, 50 do 70 evrov na dan. Pa tudi več…
[/quote]

Smo imeli precej opravka z našimi nategovalčki – predvsem lani, ko smo pucali hišo šare.
Dejansko izgubiš živce – daš poceni, pa še ni dobro, je treba še pripeljat na dom, pa obljubijo in ne pridejo, pa se pregovarjajo, pa samo gledajo, kako bi kaj dobili zastonj, pa še kaj zraven.
Daš ceno 50 €, on ti reče “za 10 vzamem”, a res, no?

Ti in tvoji prijatelji ste tisti, ki nekaj prodajte pa zraven ne napišete cene potem pa jamrate, ker jih ljudje sprašujejo koliko nekaj stane.
Itak, da te najprej zanima cena, da sploh veš, če si lahko privoščiš ali ti je sploh dostopno in se potem pogovarjaš dalje

Tebi samo godi pozornost in potem se še norčuješ iz ljudi, ki te klicarijo…
[/quote]

Se strinjam. Me sploh čudi, da ljudje kličejo na take oglase. Jaz jih praviloma ignoriram. Razen, če je res sila. Takih prodajalec, najemodajalcev preprosto ne jemljem resno.

Zagotovo je treba vprašat, že na začetku, tudi za ceno.

Ampak pravo predstavo o ponudbi človek vendar dobi samo, če ima zraven cene še opis, pogoje, lokacijo… Ne pa SAMO ceno…
[/quote]

Seveda.
Če že govorimo o najemu sobe, stanovanja, apartmaja, imajo vsi normalni najemodajalci tako ali tako vse to navedeno.
Jaz recimo grem na Booking.com in že na začetku označim kateri cenovni rang me zanima. Potem pa seveda preberem ostalo. Sob, stanovanj za par sto in več evrov na noč sploh ne prebiram, ker pač toliko ne bi plačala.

Recimo, ko iščem novo kolo že na začetku naredim filter, da mi ven vrže le kolesa med 1200 – 1600€. Tako, da poceni biciklov sploh ne gledam. Ta dragih pa tudi ne, čeprav imajos super in čudovito opremo, samo moj žep pač tega ne zmore.

Zagotovo je treba vprašat, že na začetku, tudi za ceno.

Ampak pravo predstavo o ponudbi človek vendar dobi samo, če ima zraven cene še opis, pogoje, lokacijo… Ne pa SAMO ceno…
[/quote]

Odvisno je, koliko ti kaj pomeni!
Enim je ful pomembno, da je center mesta in so pripravljeni placati 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vec za ti, drugim ta faktor ni pomemben, vsaj za to ceno ne.

Karkoli kupujes, sam precenis, koliko ti je kaj pomembno in koliko vec si pripravljen placati.
Recimo sem kupovala tople skornje za sneg, placala sem jih s popustom konkretno cez 100€, a so ti skornji tisto, kar sem zelela, hotela in potrebovala.
Zdaj kupujem salonarje za eno priloznost, zal od mojih doma nobeni ne pasejo in ker vem, da jih bom obula verjetno le 1x, mi je tudi 20€ prevec, a bom verjetno dala za njih kakih 40, ker cenejsih ne najdem.

Smo imeli precej opravka z našimi nategovalčki – predvsem lani, ko smo pucali hišo šare.
Dejansko izgubiš živce – daš poceni, pa še ni dobro, je treba še pripeljat na dom, pa obljubijo in ne pridejo, pa se pregovarjajo, pa samo gledajo, kako bi kaj dobili zastonj, pa še kaj zraven.
Daš ceno 50 €, on ti reče “za 10 vzamem”, a res, no?
[/quote]

Jaz že kar v oglas napišem, da je zadnja cena in da ne dostavljam, da ne pošiljam po pošti. In potem se sploh ne pregovarjam s takimi. NIma smisla. Škoda časa za take ljudi.

Ja kdo pa je rekel, da pri prodaji ne napišem cene?

Cena SEVEDA je eden od elementov, da se ljudje lahko lažje odločijo. Sem pa mnenja, da cena ne more biti edini element.

Če recimo nekdo oddaja aparma v Dalmaciji za 40 evrov, nekdo pa za 50, niti slučajno ni sigurno, da bom vzel cenejšega.

Me zanima še marsikaj drugega, ne pa tistih 100 evrov, ki bi jih prihranil v desetih dneh.

Končno grem na dopust, da se bom imel čim bolje in fajn, ne pa zato, da bom prihranil 100 evrov!

Seveda pa vem, da smo ljudje zelo različni. Da nekateri “kupujejo”. tudi taki, ki imajo kar dosti denarja, le tisto, kar je zelo poceni ali skoraj zastonj.

Ker še niso slišali za tisti, baje angleški izrek: Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.

In ker tam, kamor grem včasih poleti, drugi oddajajo za 50-60 evrov na dan, nekdo tam blizu pa za 220€ na dan, me zanima, kakšni ljudje hodijo k njemu?
Mogoče taki, ki se potem napihujejo s fotografijami, kjer se namakajo v bazenu, ki ga ima ta ponudnik?

Zanima me razmišljanje takih ljudi!
Zakaj ne gredo tja, kjer je štirikrat ceneje? Imajo neomejeno denarja? Se važijo?

Se taki slabo počutijo, če nekaj “kupijo” poceni?

Bom bolj konkretenm, zanima me razmišljanje ljudi, ki za neko ponudbo dajo nekajkrat višjo ceno.
Kako oni razmišljajo?
Kaj jim sproži njihovo odločitev za dosti dražjo ponudbo?
Kvaliteta? Šminka?

Rabljeno kupim le, če se mi cena zdi res ugodna. 40 procentov za rabljeno tehniko je preveč, potem raje kupim malo slabše, pa novo. Pohištvo kupim, če je cena pravzaprav simbolična ali če je stvar skoraj nova in je cena precej nižja v primerjavi z novim kosom.
Ja, obstajajo ljudje, ki najprej cenkajo, šele potem jih zanima vse ostalo, velja celo za tako resne zadeve, kot je nepremičnina! Pa ne moreš cene zbijat že po telefonu no.
Pri avtih spet odvisno, če se mi zdi vse super in v skladu s pričakovanji, pa da je cena seveda normalna, se ne pregovarjam veliko. Takih, ki imajo neko utopistično ceno, niti ne kličem.

Opažam da ljudje izredno cenijo stare stvari (svoje). Prodajajo skoraj za ceno novih…
Pa kaj ste normalni?
Ok si rečem – mogoče pa jim rata (sam ne pri meni)

Če mi je cena ok pokličem in se dogovorim – redko zahtevam nižjo ceno. Raje niti ne kličem, če se mi zdi predrago.

Sama še nisem prodajala. Če imam kaj takšnega objavim na podarimo.si.
Do zdaj so vse vzeli. Ena gospodična mi je celo prinesla kavo in čokolado (pa to nisem zahtevala v oglasu).

Ja kdo pa je rekel, da pri prodaji ne napišem cene?

Cena SEVEDA je eden od elementov, da se ljudje lahko lažje odločijo. Sem pa mnenja, da cena ne more biti edini element.

Če recimo nekdo oddaja aparma v Dalmaciji za 40 evrov, nekdo pa za 50, niti slučajno ni sigurno, da bom vzel cenejšega.

Me zanima še marsikaj drugega, ne pa tistih 100 evrov, ki bi jih prihranil v desetih dneh.

Končno grem na dopust, da se bom imel čim bolje in fajn, ne pa zato, da bom prihranil 100 evrov!

Seveda pa vem, da smo ljudje zelo različni. Da nekateri “kupujejo”. tudi taki, ki imajo kar dosti denarja, le tisto, kar je zelo poceni ali skoraj zastonj.

Ker še niso slišali za tisti, baje angleški izrek: Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.

In ker tam, kamor grem včasih poleti, drugi oddajajo za 50-60 evrov na dan, nekdo tam blizu pa za 220€ na dan, me zanima, kakšni ljudje hodijo k njemu?
Mogoče taki, ki se potem napihujejo s fotografijami, kjer se namakajo v bazenu, ki ga ima ta ponudnik?

Zanima me razmišljanje takih ljudi!
Zakaj ne gredo tja, kjer je štirikrat ceneje? Imajo neomejeno denarja? Se važijo?

Se taki slabo počutijo, če nekaj “kupijo” poceni?

Bom bolj konkretenm, zanima me razmišljanje ljudi, ki za neko ponudbo dajo nekajkrat višjo ceno.
Kako oni razmišljajo?
Kaj jim sproži njihovo odločitev za dosti dražjo ponudbo?
Kvaliteta? Šminka?
[/quote]

Ne štekam, napisala si, da sprašujejo za ceno, zdaj pa praviš, da je cena tako ali tako napisana?
Zakaj bi človek spraševal za ceno, če je že tako ali tako napisana?

Ja kdo pa je rekel, da pri prodaji ne napišem cene?

Cena SEVEDA je eden od elementov, da se ljudje lahko lažje odločijo. Sem pa mnenja, da cena ne more biti edini element.

Če recimo nekdo oddaja aparma v Dalmaciji za 40 evrov, nekdo pa za 50, niti slučajno ni sigurno, da bom vzel cenejšega.

Me zanima še marsikaj drugega, ne pa tistih 100 evrov, ki bi jih prihranil v desetih dneh.

Končno grem na dopust, da se bom imel čim bolje in fajn, ne pa zato, da bom prihranil 100 evrov!

Seveda pa vem, da smo ljudje zelo različni. Da nekateri “kupujejo”. tudi taki, ki imajo kar dosti denarja, le tisto, kar je zelo poceni ali skoraj zastonj.

Ker še niso slišali za tisti, baje angleški izrek: Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.

In ker tam, kamor grem včasih poleti, drugi oddajajo za 50-60 evrov na dan, nekdo tam blizu pa za 220€ na dan, me zanima, kakšni ljudje hodijo k njemu?
Mogoče taki, ki se potem napihujejo s fotografijami, kjer se namakajo v bazenu, ki ga ima ta ponudnik?

Zanima me razmišljanje takih ljudi!
Zakaj ne gredo tja, kjer je štirikrat ceneje? Imajo neomejeno denarja? Se važijo?

Se taki slabo počutijo, če nekaj “kupijo” poceni?

Bom bolj konkretenm, zanima me razmišljanje ljudi, ki za neko ponudbo dajo nekajkrat višjo ceno.
Kako oni razmišljajo?
Kaj jim sproži njihovo odločitev za dosti dražjo ponudbo?
Kvaliteta? Šminka?
[/quote]

Zdaj ne vem, kaj soloh zelis?
Da popljuvamo razsipnike, ki dajo 200€ za apartma z bazenom, ker so hvalisavci in sminke?!

Ali ti se vedno mi jasno, da clovek pac placa tisto, kar je njemu prioriteta? Enemu je to app s privat bazenom in da 200€ zanj, pa kaj!

Če se gre za nepremičnino kjer boš živel vsaj neko obdobje, je še kaj drugega pomembno kot le cena. Če pa so to le par dnevne počitnice pa verjetno res ni potrebno za apartma dajat več denarja, saj si po večini cele dneve zunaj…

Tehnične stvari pa, če mi stari crkne, kupim novega v trgovini, kaj pa vem kako se je z aparatom delalo pri predhodnem lastniku. Sama pa dobro skrbim za stvari in jih imam ulala časa, ne menjam samo zato(kot večina) ker je prišel novejši model na sceno.