Zakaj bo moralo pet bolnišnic vračati denar, ostale pa ne?
Pet milijonov evrov intervencijskih sredstev bo moralo vrniti pet bolnišnic, in to samo zato, ker sta zdravstveno in finančno ministrstvo lani določili presečni datum za porabo prejetih sredstev. Ostalim desetim bolnišnicam denarja ne bo treba vračati, ker so inšpekcijski pregled imele pred omenjeno odločitvijo pristojnih ministrstev.
Država je leta 2017 15 bolnišnicam za sanacijo izgub namenila 136 milijonov evrov. A kot poroča Delo, bo pet bolnišnic moralo skupaj vrniti skoraj pet milijonov evrov. Junija lani je namreč urad za nadzor proračuna podal usmeritev za tolmačenje 7. člena zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, po katerem so bolnišnice 30. novembra 2017 prejele denar.
Bolnišnice so denar lahko porabile za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil. Presečnega datuma, ki bi ga bolnišnice pri tem morale upoštevati, zakon ne določa. Zato tudi obvezne revizije v bolnišnicah niso odkrile nič spornega. Sta pa finančno in zdravstveno ministrstvo lani sprejeli drugačno tolmačenje zakona, rezultat katerega so odločbe, ki petim bolnišnicam (Celje, Kranj, Trbovlje, Slovenj Gradec, Onkološki inštitut Ljubljana) nalagajo vračilo dela sredstev.
V inšpekcijskem nadzoru je urad za nadzor proračuna namreč ugotovil, da zdravstveno ministrstvo zakon interpretira drugače kot določa besedilo zakona, zato je pristojnima ministrstvoma predlagalo uskladitev. Urad je tako predlagal usmeritev, da bi za namensko porabo štelo plačilo neplačanih obveznosti in posojil za vse, kar je zapadlo do vključno 29. septembra 2017, ko je bil interventni zakon sprejet. Ministrstvi sta se 29. julija 2019 uskladili, da bo presečni datum 30. november 2017, torej dan, ko so bolnišnice dobile denar, poroča omenjeni časnik.
V bolnišnicah so ogorčeni in se sprašujejo, zakaj si urad za nadzor proračuna zakon o interventnih ukrepih razlaga drugače, kot si ga v bolnišnicah in so si ga tudi na zdravstvenem ministrstvu. 31. maja 2018 je namreč takratna zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc zapisala, da namenska poraba sredstev ni vezana na rok, ki je določen za izvedbo revizije o porabi sredstev.
Da gre za nedopusten poseg v vsebino zakona so prepričani v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer ugotavljajo, da kriterij presečnega datuma ni bil uporabljen v nadzorih pri vseh bolnišnicah. In rezultat. Medtem ko je Onkološki inštitut Ljubljana v proračun že vrnil tri milijone evrov, bo SB Trbovlje, ki je prejela 471.000 evrov morala vrniti dobrih 190.000 evrov sanacijskih sredstev. Slovenj Gradec je prejel 5,2 milijona evrov, grozi pa mu vračilo 595.000 evrov. Kranjska bolnišnica za ginekologijo in porodništvo je prejela 1,5 milijona, vrniti pa bo morala 122.166 evrov. Največ, dobrih 924.000 evrov, pa mora vrniti Splošna bolnišnica Celje, ki je po interventnem zakonu dobila 4,1 milijona evrov.
Najbolj pa bode v oči dejstvo, da je Splošna bolnišnica Izola prejela 12,3 milijona evrov sredstev, a je imela inšpekcijski pregled že leta 2018, ko novega tolmačenja zakona še ni bilo in zato ji ne bo treba vrniti okoli 2,2 milijona evrov, ki bi jih sicer morala, če bi inšpekcijski nadzor imela lani, tako kot ostalih pet bolnišnic, ki bodo del prejetih sredstev morale vrniti.
Bravo SB Izola. Druge bolnišnice se raje zgledujte po izolski in ne samo jamrat.
Vic:
Bohinjc ujame zlato ribico. Tu so njegove želje:
1. naj levemu sosedu crkne krava
2. naj desnemu sosedu crkne krava
…po globokem razmisleku pa še tretja želja:
3. ‘naj še men crkne krava, da nausta una dva bedaka k men po mlek hodila!’
Kako se naj druge bolnišnice zgledujejo po Izolski?
Se s časovnim strojem vrnejo v preteklost?
[/quote]
Za začetek lahko tako, da ne tunkajo drugih v drek, v katerem so že bili dolga desetletja. Drek je v domeni ministrstva za okolje, bolnišnice v domeni ministrstva za zdravje, finančni dolg pa v domeni ministrstva za finance. Bolnišnice naj se obračajo na ustrezna ministrstva in naj ne hodijo po glavah sebi enakih zato, da bi plutali na površini zadrževalnika fekalij 😀
Za začetek lahko tako, da ne tunkajo drugih v drek, v katerem so že bili dolga desetletja. Drek je v domeni ministrstva za okolje, bolnišnice v domeni ministrstva za zdravje, finančni dolg pa v domeni ministrstva za finance. Bolnišnice naj se obračajo na ustrezna ministrstva in naj ne hodijo po glavah sebi enakih zato, da bi plutali na površini zadrževalnika fekalij 😀
[/quote]
Torej bi naj ene bolnišnice zatožile druge in so vse potem nastradale?
Ne vem, če so. Je pa pisanje avtorja točno to – tipično slovenceljsko. Namesto iskanje rešitev za vse, bi najraje potegnili še vse ostale v probleme. Kar se mene (ne)tiče, napačen pristop.
[/quote]
Meni se ne zdi, da bi avtor želel še ostale potegniti v problem, ampak da samo opozarja na neumnost zaradi (neutemeljene) spremembe nedorečenih pravil.
Bolj me moti, da iz članka ne uspem razbrati, zakaj je sprememba datuma problematična.
Meni se ne zdi, da bi avtor želel še ostale potegniti v problem, ampak da samo opozarja na neumnost zaradi (neutemeljene) spremembe nedorečenih pravil.
Bolj me moti, da iz članka ne uspem razbrati, zakaj je sprememba datuma problematična.
[/quote]
Kolikor razumem je problem v tem, da so lahko pokrivali izgube nastale samo do nekega datuma, škode/izgube nastale po tem datumu pa ne smejo kriti iz tega vira.