Otrok in pitbul
Ni normalno. Tudi pudlja ali sicuja ali nemskega ovcarja ne. Otrok tudi po zakonu ne more biti lastnik psa in ne more odgovarjati za neumnosti, ki bi jih naredil pes.
Ce pa je “za otroka” misljeno, da bo odrascal v druzbi domacih zivali, za katere sicer odgovorno skrbijo starsi, ln pa se bo navajal sobivanja, razumevanja razlicnih potreb, odgovornosti itd, potem pa je vse v redu in ni razloga za skrb.
Varnost okolice je cisto odvisna od lastnikov in niti malo od pasme psa.
[/quote]
Je razlika, ali te napade čivava ali pitbul. In kako naj nič hudega sluteči mimoidoči iz okolice ve, ali je pes varen ali ne. Ne spomnim se člankov na temo pudelj/čivava do smrti ogrizla otroka ali odraslega. O smrtih in težkih poškodbah zaradi nevarnih vrst je pa že veliko pisalo, tako pri nas kot tudi v tujini in to ne tako dolgo nazaj.
Sicer pa se ve, kakšni osebki si nabavijo pitbule in podobna potencialna sredstva za ubijanje.
Je razlika, ali te napade čivava ali pitbul. In kako naj nič hudega sluteči mimoidoči iz okolice ve, ali je pes varen ali ne. Ne spomnim se člankov na temo pudelj/čivava do smrti ogrizla otroka ali odraslega. O smrtih in težkih poškodbah zaradi nevarnih vrst je pa že veliko pisalo, tako pri nas kot tudi v tujini in to ne tako dolgo nazaj.
Sicer pa se ve, kakšni osebki si nabavijo pitbule in podobna potencialna sredstva za ubijanje.
[/quote]
To je bolj zaradi tega, ker se buli (cisto po krivici) demonizirajo. Ce ugrizne bul, bodo o tem posali clanki. Ce ugrizne vaski mesanec, je to lokalni dogodek, ki ne pride dalje od udelezenih.
Podobno je s kravami in morskimi psi. O ugrizu morskega psa se bo na veliko pisalo in govorilo. Da je nekoga pomendrala krava, pa bo vedela samo najblizja okolica. Pa od krav po statistiki umre vec ljudi kot od morskih psov.
O primeru iz te teme ne vemo nic drugega, kot da so neki ljudje kupili bula. Ne vemo, koliko imajo znanja, koliko in kako se bodo z njim ukvarjali starsi in kaksne bodo otrokove zadolzitve. Zato ne moremo soditi, kaj bo iz psa zraslo in ali je bila odlocitev pravilna.
To je bolj zaradi tega, ker se buli (cisto po krivici) demonizirajo. Ce ugrizne bul, bodo o tem posali clanki. Ce ugrizne vaski mesanec, je to lokalni dogodek, ki ne pride dalje od udelezenih.
Podobno je s kravami in morskimi psi. O ugrizu morskega psa se bo na veliko pisalo in govorilo. Da je nekoga pomendrala krava, pa bo vedela samo najblizja okolica. Pa od krav po statistiki umre vec ljudi kot od morskih psov.
O primeru iz te teme ne vemo nic drugega, kot da so neki ljudje kupili bula. Ne vemo, koliko imajo znanja, koliko in kako se bodo z njim ukvarjali starsi in kaksne bodo otrokove zadolzitve. Zato ne moremo soditi, kaj bo iz psa zraslo in ali je bila odlocitev pravilna.
[/quote]
kakšnih 14 dni že opazuje in vidim, da vedno gre otrok na sprehod, pa še to ne sprehod, stoji pred blokom in čveka s prijatelji 🙁
To zna biti nerodno, predvsem za lastnike, ce jim bo pes zrastel cez glavo. Se ne bi cudila, ce ga bodo oddali “zaradi alergije”, ko bo nehal biti mali in lustkan in bo postal velik in dominanten.
Vseeno pa je malo verjetno, da bi postal popadljiv, tako da sosedje ne rabite biti v paniki nic bolj, kot ce bi slo za kakega drugega srednje velikega psa.
To je bolj zaradi tega, ker se buli (cisto po krivici) demonizirajo. Ce ugrizne bul, bodo o tem posali clanki. Ce ugrizne vaski mesanec, je to lokalni dogodek, ki ne pride dalje od udelezenih.
Podobno je s kravami in morskimi psi. O ugrizu morskega psa se bo na veliko pisalo in govorilo. Da je nekoga pomendrala krava, pa bo vedela samo najblizja okolica. Pa od krav po statistiki umre vec ljudi kot od morskih psov.
O primeru iz te teme ne vemo nic drugega, kot da so neki ljudje kupili bula. Ne vemo, koliko imajo znanja, koliko in kako se bodo z njim ukvarjali starsi in kaksne bodo otrokove zadolzitve. Zato ne moremo soditi, kaj bo iz psa zraslo in ali je bila odlocitev pravilna.
[/quote]
Razmišljam kot laik… kot sem pisala že v neki današnji temi, sem mačja in mačke poznam neprimerno bolj kot pse.
Seveda se strinjam, da pes potrebuje dosledno vzgojo, ampak ali ni možno, da ima tudi pes slab dan, mogoče ga zvija v trebuhu, ali ga boli uho in je posledično slabe volje, ali morda hoče lastnika celo opozorit na svojo bolečino?
Pred časom je pisal nekdo tukaj, da imajo sosedi nekega bula, vedno prijazen in ubogljiv kuža, lastniki normalni ljudje, nakar lepega dne pes podivja in zgrize njegovo ženo, da ima za vedno pohabljeno nogo…
Razmišljam, da se človeku lahko utrga, nekdo total neagresiven človek lahko pride v situacijo, da ga nekaj tako močno sprovocira, da napade.
Če se utrga malemu psu in šavsne, mogoče ni ranica niti za hansaplast, pri taki mrcini močni pa zna bit, da sploh ne preživiš.
Tako razmišljam, izkušenj nimam, vem pa to, da ne bi doma imela živali, ki ima v sebi, pod določenimi pogoji, nagon in fizionomijo za ubijanje.
Ne, povprecnemu, neagresivnemu cloveku se ne “utrga” in nihce ne zacne kar tako, iz cistega miru, sredi sihta razbijati opreme in pretepati sodelavcev. Enako se ne “utrga” psu.
Lahko se pojavijo vedenjske tezave zaradi bolezni, tako pri ljudeh kot pri psih. Ampak pes ima se eno “varovalko” – lastnika, ki bi moral pravocasno opaziti spremembe in ukrepati, preden pride do tezav.
Ko pa govorimo o fizicni moci in o “nagnjenju” k agresiji – buli so visoki do kolen in imajo svojih 20 ali 30 kg. Odrasel clovek je visok okrog 170 cm in vsaj 3x tezji od bula. In kolikor koli se o vsakem ugrizu bula pise in govori, je veliko, veliko vecja nevarnost, da bo agresivno, tudi nerazumljivo agresivno, odreagiral clovek. In povzrocil veliko hujse poskodbe in veliko pogosteje je izid smrten.
In kaj bos zdaj? Prepovedala vse ljudi nad 12 leti, za vsak slucaj, da se kateremu ne “utrga” in te ne nalomi?
Pitbul ima menda križni ugriz, ko zagrabi, ne spusti kar tako.
Seveda se normalnem človeku ne utrga iz ljubega mira, ampak vsi vemo, da če bi se nam zdelo, da je ogrožen naš otrok, ali nekdo, ki nam je ljub, smo zmožni burne reakcije.
Podoben primer je bil pri znancih, imeli so nemškega ovčarja, prijaznega.
Nekega dne je prišel pismonoša, dober znanec njihove družine, pobožal znančevo hči, pes se je očitno počutil odgovornega za domačo hči in je besno napadel pismonoša, odrasli moški ga niso nekaj dolgih minut spravit s človeka, ki je bil zelo poškodovan.
Bil je to prvi in zadnji napad na človeka, saj so morali dat psa uspavat. Ne spomnim se, ali je to zahtevala policija, vem pa, da je tudi znanec rekel, da ne tvega, da bi se podoben napad še kdaj zgodil.
Krizni ugriz je mit. Ne obstaja.
Napad na postarja pa je imel verjetno neko ozadje in verjetno ne postar in ne lastniki niso opszili opozorilnih znakov. Se zgodi. Tako kot se zgodi, da se zgrabita dva odrasla cloveka, ker se ne znata zmenit in enemu ali obema popustijo zivci. Kaj torej? Za vsak slucaj postreliti vse ljudi nad 12?
Je razlika, ali te napade čivava ali pitbul. In kako naj nič hudega sluteči mimoidoči iz okolice ve, ali je pes varen ali ne. Ne spomnim se člankov na temo pudelj/čivava do smrti ogrizla otroka ali odraslega. O smrtih in težkih poškodbah zaradi nevarnih vrst je pa že veliko pisalo, tako pri nas kot tudi v tujini in to ne tako dolgo nazaj.
Sicer pa se ve, kakšni osebki si nabavijo pitbule in podobna potencialna sredstva za ubijanje.
[/quote]
V Sloveniji prednjačijo po ugrizih in po hudih poškodbah zlati prinašalci. Čivava bo prej ugriznila, ker so večinoma nerodovniške nagnjene k agresiji. Pitbul je znan po tem, da ga moraš hudo mučiti več let, da bo napadel. APBT in AST so znani po tem, da imajo karakter prijazen tujcem, torej bo neznanega prišlega pozdravil. So zaradi tega razloga zelo zelo slabi čuvaji. Kdor hoče narediti čuvaja iz pitbula ali staforda, praktično hoče uničit psa. Celo havanski bišon je bolj primeren za učenje čuvaja. In je manj zaupljiv do prišleka kot pa piti in stafi.
Ja res je, tako majhnim kot velikim psom hoja po stopnicah škoduje na njihovo okostje. Sploh hoja navzdol. Hoja navzgor za psa nad 2-3 leti ni več toliko problematična, hoja navzdol pa ostane vedno problematična.
Če ima lastnik psa v bloku možnost dvigala, je pametno, da ga uporablja in psa ne muči s stopnicami.
Psa se ni ptorebno bati, potrebno se je bati, koliko ima lastnik psa v oblasti in pod kontrolo (psihično in NE fizično). Če se psov toliko bojite, potem res bolje, da se jim izogibate.
Sicer pa navežite z lastnikom stik z prijaznim “dober dan” – kadar psi vidijo svojega lastnika govoriti z nekom, vzamejo osebo večinoma za “domačo”. Psa ne gledajte v oči, postavite se proti boku k njemu, in NE SKLANJAJTE se nad njim.
Če vas sicer psi zanimajo, bi bilo pametno se poglobiti v podrobno komunikacijo psov in se naučiti pasje MIRITVENE SIGNALE. Preko teh lahko takoj berete pasje počutje, možnost napada ali naklonjenosti psa k vam. Po mojem mnjenju bi vsi lastniki morali te signale in podrobno pasjo govorico poznati. Žal je ne, in zato prihaja do zgodb “ne vemo kaj mu je, saj nikoli ni nič naredil, zdaj je pa brez opozorila kar napadel”. Verjemite, vsak pes opozori že, če mu kaj “samo” ni všeč. Ampak zato je potrebno poznati znake.
Iz istega razloga prihaja do tako množičnih napadov in ugrizov ravno med domačimi (domač človek in domač pes), kot med tujci.
Ker ljudje ne znajo brati pasjih signalov, medtem pa pes leta opozarja, da mu nekaj ni všeč. Lastniki zaradi nevednosti to spregledajo in ignorirajo, potem pa enkrat ima tudi pes dovolj in ugrizne ali zarenči.
Pitbul ima menda križni ugriz, ko zagrabi, ne spusti kar tako.
Seveda se normalnem človeku ne utrga iz ljubega mira, ampak vsi vemo, da če bi se nam zdelo, da je ogrožen naš otrok, ali nekdo, ki nam je ljub, smo zmožni burne reakcije.
Podoben primer je bil pri znancih, imeli so nemškega ovčarja, prijaznega.
Nekega dne je prišel pismonoša, dober znanec njihove družine, pobožal znančevo hči, pes se je očitno počutil odgovornega za domačo hči in je besno napadel pismonoša, odrasli moški ga niso nekaj dolgih minut spravit s človeka, ki je bil zelo poškodovan.
Bil je to prvi in zadnji napad na človeka, saj so morali dat psa uspavat. Ne spomnim se, ali je to zahtevala policija, vem pa, da je tudi znanec rekel, da ne tvega, da bi se podoben napad še kdaj zgodil.
[/quote]
Nobenega križnega ugriza ni. Ta mit je nastal zato, ker imajo psi tipa bull zelo močne mišice, med drugim tudi mišice na čeljusti. Pes, če želi, lahko kadarkoli spusti. Vendar pa so psi tipa bul znani po tem, da so trmasti (navsezadnje so terierji) in z močjo mišic ne popustijo kartako svojega “plena”. Dober lastni se tega pri teh psih zaveda , kot pri drugih podobnih pasmah in uči psa spustiti nekaj iz gobca. Pravzaprav je to dobro naučiti vsakega psa, tudi malega.
Pa ne zaradi možnosti ugriza, temveč zaradi možnosti zastrupitve. Tako naučen pes, bo ob povelju Spusti! popustil ugriz, kot tudi strup oz. hrano s strupom. V vsakem primeru manj stroškov za nas lastnike.
Kar se pa mita o nepopuščanju pri psih tipa bula tiče. Pa je bivša forumašica vedno lepo napisala, imela je ASTjevko, in kadar je nekdo začel pametovat o tem, da psi tipa bull ne morejo skpustit čeljusti, ker imajo križni ugriz ali celo da se jim čeljust zaskoči, je bil njen komentar na hudomušen način:
“Ja seveda, jaz vedno stojim ob skledi hrane, ko moja psica je. S kombinirkami v rokah pripravljena, da ji vsak ugriz ven odprem.” Mislim da je zdaj še idiotu jasno, da so to miti.
Tudi v vaši zgodbi je kar nekaj mitov in neresnic, ter tudi napačnega ravnanja. Vaši znanci kot prvo niso poznali miritvenih signalov, kar bi jih lastnik psa moral. Leta je verjetno pes opozarjal, da dominira počasi in po korakih nad domačimi. Vendar vaši znanci tega niso poznali in niso vedeli. Ko je pes verjel, da je on dominant in da mora ukrepati, je bilo prepozno. Hkrati se v tej zgodbi vidi še ena napaka vaših znancev – psa niso imeli pod psihično kontrolo. Pravzaprav vaš primer lepo pokaže, kaj se zgodi, ko ljudje mislijo, da je psa potrebno samo fizično obvladati. Ne, psa je potrebno imeti pod psihično kontrolo, na tem pa je potrebno delati in laik tega običajno ne zna. Torej dve napaki s strani vaših znancev, zaradi katerih so morali ceno plačati hči, poštar, najbolj pa pes. Ker je seveda v njihovih in verjetno v vaših očeh kriv pes. Krivi so lastniki, ker se s psom niso ukvarjali kot se je potrebno. Ker so psa pustili samosvoji vzgoji (takrat pride do predominance).
Poleg tega pa še en mit, o katerem ne govorite, sploh javno. Policija NIKAKOR ni zadolžena, da zahteva za uspavanje.
Če je bil to prvi ugriz, bi bil pes zaveden kot nevaren, vaš znanec bi se moral udeležiti programa prevzgoje s svojim psom, in pes bi moral vedno biti na povodcu ter v javnosti nositi nagobčnik. Tak je zakon.
Psa je uspaval vaš znanec, ker se mu že prej ni dalo ukvarjati s psom (zato je do napada prišlo), potem pa sploh ne več in je psa pod oznako agresiven dal uspavati – to je po prvem ugrizu lastnikova želja, in nikakor ne zahteva neke inštitucije, sploh pa ne policije. Edini, ki odredi ukrep uspavanja agresivnega psa, je lahko UVHHVR ministrstvo. Pa še to samo takrat, ko psa ni mogoče namestiti in ni primernih kapacitet za prevzgojo takega psa. Iz preteklosti vemo, da poskusijo psa najprej prevzgojiti, preden se ministrstvo odloči za uspavanje, saj lahko lastnik na podlagi neutemeljenega uspavanja (ko se niso izrabile vse možnosti), zahteva odškodnino od države. Torej prosim, povejte zgodbo, ampak ne govorite, da je kdorkoli razen lastnika samega zahteval uspavanje psa.
Razmišljam kot laik… kot sem pisala že v neki današnji temi, sem mačja in mačke poznam neprimerno bolj kot pse.
Seveda se strinjam, da pes potrebuje dosledno vzgojo, ampak ali ni možno, da ima tudi pes slab dan, mogoče ga zvija v trebuhu, ali ga boli uho in je posledično slabe volje, ali morda hoče lastnika celo opozorit na svojo bolečino?
Pred časom je pisal nekdo tukaj, da imajo sosedi nekega bula, vedno prijazen in ubogljiv kuža, lastniki normalni ljudje, nakar lepega dne pes podivja in zgrize njegovo ženo, da ima za vedno pohabljeno nogo…
Razmišljam, da se človeku lahko utrga, nekdo total neagresiven človek lahko pride v situacijo, da ga nekaj tako močno sprovocira, da napade.
Če se utrga malemu psu in šavsne, mogoče ni ranica niti za hansaplast, pri taki mrcini močni pa zna bit, da sploh ne preživiš.
Tako razmišljam, izkušenj nimam, vem pa to, da ne bi doma imela živali, ki ima v sebi, pod določenimi pogoji, nagon in fizionomijo za ubijanje.
[/quote]
Z ugrizi in posledicami le teh, se službeno redno srečujem. Tole je še en mit. Celo malo pes vas lahko zelo hudo pokolje, in če trofi kakšno pomembno žilo, lahko izkrvavite tudi zaradi čivave, shi tzuja ali yorkširskega terierja. Primeri so že bili. Problem majhnih zob je je, da so ponavadi ostrejši kot večji in bolj porežejo. Veliki zobi naredijo luknjo, majhni zobi pa lahko pravo razdejanje.
Kar je manjše je področje ugriza. Namreč psi trgajo in ravno to je problem pri pasjih ugrizih. Ker odrtrga večji del proč, ne pa kot človeški ugriz, ko samo ugrizne in brez trganja spusti. Tako da tudi čivava lahko kar fajn ugrizne. Hansaplasti so potrebni samo pri “šavsanju”, to pa še ni pravo grizenje, ampak opozorilo psa ali v igri. Seveda moramo psa naučiti ,da ne sme šavsat, niti v igri – PRVA napaka večine lastnikov, tudi miniaturnih psov.
Nobenega križnega ugriza ni. Ta mit je nastal zato, ker imajo psi tipa bull zelo močne mišice, med drugim tudi mišice na čeljusti. Pes, če želi, lahko kadarkoli spusti. Vendar pa so psi tipa bul znani po tem, da so trmasti (navsezadnje so terierji) in z močjo mišic ne popustijo kartako svojega “plena”. Dober lastni se tega pri teh psih zaveda , kot pri drugih podobnih pasmah in uči psa spustiti nekaj iz gobca. Pravzaprav je to dobro naučiti vsakega psa, tudi malega.
Pa ne zaradi možnosti ugriza, temveč zaradi možnosti zastrupitve. Tako naučen pes, bo ob povelju Spusti! popustil ugriz, kot tudi strup oz. hrano s strupom. V vsakem primeru manj stroškov za nas lastnike.
Kar se pa mita o nepopuščanju pri psih tipa bula tiče. Pa je bivša forumašica vedno lepo napisala, imela je ASTjevko, in kadar je nekdo začel pametovat o tem, da psi tipa bull ne morejo skpustit čeljusti, ker imajo križni ugriz ali celo da se jim čeljust zaskoči, je bil njen komentar na hudomušen način:
“Ja seveda, jaz vedno stojim ob skledi hrane, ko moja psica je. S kombinirkami v rokah pripravljena, da ji vsak ugriz ven odprem.” Mislim da je zdaj še idiotu jasno, da so to miti.
Tudi v vaši zgodbi je kar nekaj mitov in neresnic, ter tudi napačnega ravnanja. Vaši znanci kot prvo niso poznali miritvenih signalov, kar bi jih lastnik psa moral. Leta je verjetno pes opozarjal, da dominira počasi in po korakih nad domačimi. Vendar vaši znanci tega niso poznali in niso vedeli. Ko je pes verjel, da je on dominant in da mora ukrepati, je bilo prepozno. Hkrati se v tej zgodbi vidi še ena napaka vaših znancev – psa niso imeli pod psihično kontrolo. Pravzaprav vaš primer lepo pokaže, kaj se zgodi, ko ljudje mislijo, da je psa potrebno samo fizično obvladati. Ne, psa je potrebno imeti pod psihično kontrolo, na tem pa je potrebno delati in laik tega običajno ne zna. Torej dve napaki s strani vaših znancev, zaradi katerih so morali ceno plačati hči, poštar, najbolj pa pes. Ker je seveda v njihovih in verjetno v vaših očeh kriv pes. Krivi so lastniki, ker se s psom niso ukvarjali kot se je potrebno. Ker so psa pustili samosvoji vzgoji (takrat pride do predominance).
Poleg tega pa še en mit, o katerem ne govorite, sploh javno. Policija NIKAKOR ni zadolžena, da zahteva za uspavanje.
Če je bil to prvi ugriz, bi bil pes zaveden kot nevaren, vaš znanec bi se moral udeležiti programa prevzgoje s svojim psom, in pes bi moral vedno biti na povodcu ter v javnosti nositi nagobčnik. Tak je zakon.
Psa je uspaval vaš znanec, ker se mu že prej ni dalo ukvarjati s psom (zato je do napada prišlo), potem pa sploh ne več in je psa pod oznako agresiven dal uspavati – to je po prvem ugrizu lastnikova želja, in nikakor ne zahteva neke inštitucije, sploh pa ne policije. Edini, ki odredi ukrep uspavanja agresivnega psa, je lahko UVHHVR ministrstvo. Pa še to samo takrat, ko psa ni mogoče namestiti in ni primernih kapacitet za prevzgojo takega psa. Iz preteklosti vemo, da poskusijo psa najprej prevzgojiti, preden se ministrstvo odloči za uspavanje, saj lahko lastnik na podlagi neutemeljenega uspavanja (ko se niso izrabile vse možnosti), zahteva odškodnino od države. Torej prosim, povejte zgodbo, ampak ne govorite, da je kdorkoli razen lastnika samega zahteval uspavanje psa.
[/quote]
Se strinjam, da je pri psih veliko odvisno od vzgoje. Spet poudarjam, da nikoli nisem imela psa, ne pišem iz izkušenj, ampak samo iz nekega razmišljanja oz logike.
Razmišljam, da ker ljudje nismo popolni, delamo napake tudi pri vzgoji otrok, ki so center našega sveta, kako jih ne bi delali pri vzgoji psa in nehote pri njem povzročimo vzgib za agresivnost.
Pri znancu (To je bilo pred leti) res ne vem, kakšen vpliv za uspavanje psa je imela policija. Seveda verjamem vašim besedam, da za to policija ni pristojna. Strinjam se tudi z vašim mnenjem, da so zaradi napak znanca (morda ni zmogel več časa in energije vložiti v dresuro), bili vsi prizadeti, seveda pes najbolj.
Zato se mi zdi se še toliko bolj pomembno, da se za lastništvo psa (ali katerekoli druge živali) človek odloči po premisleku in da tudi oceni svoje zmožnosti, čas, finančni plan in pripravljenost za bolj ali manj zahtevno pasmo.
Še vedno pa iz vsega napisanega se vedno zagovarjam stališče, da so psi z močnim ugrizom, rahlimi živci, potencialno bolj agresivni psi, neprimerni za družine z otroki.
Seveda drži, da je pri psih ključna vzgoja, ampak kot sem že prej razmišljala; pri otrocih delamo napake, kako jih ne bi pri psih, saj smo le bitja z napakami in slabimi dnevi.
In niso brez veze nekateri psi opredeljeni kot družinski, nekateri ne in se priporoča le za lastnike z izkušnjami.
No, jaz bom zaenkrat še kar ostala pri mačkah, tako da je moje razmišljanje zgolj teoretično in dopuščam možnost, da se motim.
Se strinjam, da je pri psih veliko odvisno od vzgoje. Spet poudarjam, da nikoli nisem imela psa, ne pišem iz izkušenj, ampak samo iz nekega razmišljanja oz logike.
Razmišljam, da ker ljudje nismo popolni, delamo napake tudi pri vzgoji otrok, ki so center našega sveta, kako jih ne bi delali pri vzgoji psa in nehote pri njem povzročimo vzgib za agresivnost.
Pri znancu (To je bilo pred leti) res ne vem, kakšen vpliv za uspavanje psa je imela policija. Seveda verjamem vašim besedam, da za to policija ni pristojna. Strinjam se tudi z vašim mnenjem, da so zaradi napak znanca (morda ni zmogel več časa in energije vložiti v dresuro), bili vsi prizadeti, seveda pes najbolj.
Zato se mi zdi se še toliko bolj pomembno, da se za lastništvo psa (ali katerekoli druge živali) človek odloči po premisleku in da tudi oceni svoje zmožnosti, čas, finančni plan in pripravljenost za bolj ali manj zahtevno pasmo.
Še vedno pa iz vsega napisanega se vedno zagovarjam stališče, da so psi z močnim ugrizom, rahlimi živci, potencialno bolj agresivni psi, neprimerni za družine z otroki.
Seveda drži, da je pri psih ključna vzgoja, ampak kot sem že prej razmišljala; pri otrocih delamo napake, kako jih ne bi pri psih, saj smo le bitja z napakami in slabimi dnevi.
In niso brez veze nekateri psi opredeljeni kot družinski, nekateri ne in se priporoča le za lastnike z izkušnjami.
No, jaz bom zaenkrat še kar ostala pri mačkah, tako da je moje razmišljanje zgolj teoretično in dopuščam možnost, da se motim.
[/quote]
sem imel tud jst en podoben primer z ovčjakom. Ni bil moj ampak kadar sem prišel na obisk, sem ga vedno vzel in šel na trim z njim, tako, da se je kar dost družil z mano.. Ponavadi je vedno na moj klic prišel k meni, če pa ni sem bil pa tako natreniran, da sem ga lovil, pa je po določenem času samo zalegel, hehe.. Je bila pa ena soseda, ki je vedno kričala na njega, če je šel čez kao njeno dvorišče… No pa se midva s sosedo enkrat nekaj pogovarjava, psa nisem imel na vrvici in se je motal okol mojih nog, sogovornica je bila malo vinjena in je nekaj zamahnila proti men, čist tako spontano…, ovčjak pa kot strela, zaletel se ji je v trebuh, jo podrl in pobegnil, preden sem reagirat. Dokler sem bil na obisku se ni upal prikazat doma, takrat sem imel veliko srečo, da me ženska ni tožila, podkupil sem jo pa z litrom snopsa.. Pravjo tako…, psu ni za verjet, kar pomeni, da ga moreš imet stalno pod nadzorom, predvsem psihičnim, kot je nekdo omenil.. mene so psi dost pregrizli ampak še vedno jih imam rad, hehe…, žival je žival, tud kokoške znajo bit nevarne, hehe..