Kako ste premagali depresijo in tesnobo?
AD sem jemala 4 leta. Vsi (tisti pač, ki so vedeli, da jih jemljem) so mi govorili, da je zraven obvezna psihoterapija, ker drugače ne bo nikoli nič boljše… Jaz sem jemala samo AD (brez psihoterapije) in sam upala, da bom sama kaj rešila… z opazovanjem same sebe…, kako delujem pod vplivom ad. In sem opazila naslednje: Stvari, ki so me prej močno skrbele ali me močno prizadele, so me pod vplivom AD veeeeliko manj (skrbele ali prizadele) in sem, sama pri sebi, sklenila, da se bom poskušala držat take smeri tudi, ko bom prenehala z jemanjem.. kajti, če ena tableta lahko “toliko spremeni”, zakaj potem ne bi mogla, vsaj nekaj, tudi sama… s svojim umom…
No, po 4ih letih sem se odločila za konec jemanja… in jih zdaj ne jemljem cca pol leta. Počutje je malo bolj “ubogo”, kot med jemanjem ad, a veeeliko boljše, kot pred jemanjem… Sem pa prepričana, da ne zaradi tablet samih, ampak zato, ker sem ugotovila, da stvari lahko jemlješ tudi drugače… kot sem jih včasih…
Sprobal cel kup različnih ad. Ene štiri pomoje preden mi je predpisala Asentra.
Boljše prvi dan, ko sem začel jemat.
Pomaga mi tudi:
[list]Walking meditation: https://www.mindful.org/daily-mindful-walking-practice%5B/list%5D
[list]Yoga: https://www.youtube.com/user/yogawithadriene%5B/list%5D
[list]Risanje: https://www.youtube.com/channel/UCDQNp22J8fGKdMytv0s3Zgg%5B/list%5D
[list]Youtube motivation list: https://www.youtube.com/playlist?list=PLZ5FB04LAsF749_b1cykD8-U29UYy8RAp%5B/list%5D
Jaz sem jih jemal v času življenske krize (ločitve). Z njimi (Cipralex) sem lahko vsaj kolikor toliko normalno funkcioniral, hodil v službo in komuniciral s svojimi otroci. Brez tega bi bilo vse skupaj bistveno težje, sploh za otroke. Za obdobje akutne krize jih vsekakor priporočam, problem je, da se jih lahko psihološko navlečeš in postanejo bergla. Njihov učinek lahko opišem takole – lagano – za vse se ti bolj je.be, nenkrat več sonca v lajfu (ki ga prej sploh ne vidiš), postaneš psihološko bolj stabilen in pozitiven, tudi privlačen za nasprotni spol, ker si nasmejan in pozitiven. 🙂 Naenkrat postaneš tak, kakršen bi rad bil, in tvoje življenje postaja takšno kakršnega si želiš.
No, takrat je skrajni čas, da nehaš. ;))
Za AD sem se odločila, ker se me je polotila poporodna depresija. Sicer sem z AD pričela šele po enem letu, ko je bilo že res neznosno, imela sem samomorilne ideje, v mislih sem želela škodovati otroku, nisem zmogla biti več ljubeča, nisem prenesla otrokovega dotika…včasih sem se morala do živega ugrizniti v roko, da nisem agresije tudi izživela. Skratka ne vem, od kje se je v meni nabralo toliko notranje agresije (skozi katero se je izražala depresija, pri meni sploh ni šlo za neko žalost, ampak za znerviranost in uničevalno energijo). Seveda je velik del prispevala verjetno izčrpanost od pomanjkanja spanja. Ko se je otrok pri 1 letu odstavil od prsi, sem takoj šla do psihiatra po pomoč, ker sem bila že res na robu.
Sicer sem že 5 let pred nosečnostjo prvič utrpela depresijo, takrat mi Cipralex ni nič pomagal, zato sem ga opustila in si nekako pomagala s psihoterapijo in s spremembo okolja in ljudi.
Sedaj jemljem Dulsevio 7 mesecev in moram rečt, da mi zelo pomaga, lahko rečem, da sem sedaj končno spet nazaj jaz. Lahko rečem, da mi je vrnila otroka oz. ljubezen do otroka, ki je skoraj da nisem bila več zmožna, saj je bilo okoli mene vse črno… verjamem, da je rešila tudi zvezo, sicer vprašanje, kako dolgo bi me moj gledal tako zajedljivo, kot sem znala biti. Skratka zaenkrat nimam niti najmanjšega namena odnehati.
Ad so po približno enem mesecu začeli delovati in počutje je bilo dovolj dobro, da sem lahko vstala iz postelje, skuhala kosilo, šla med ljudi….. Jemala sem jih dve leti, brez psihoterapije in se je zgodilo kot zgoraj s HMMM. Bila sem prepričana, da to pa ja lahko malo vzamem v svoje roke, si razčistim v glavi in nadzorujem. In tako je teklo skoraj 5 let. Ni bilo super, a se je dalo. Potem pa kar naenkrat udarilo nazaj, še huje kot prvič. Šport ne pomaga nič, niti intenzivna zaposlenost in delo čez glavo, niti razna sproščanja in hobiji, nič. Sem šla spet na ad in psihiater mi je toplo svetoval pogovorno terapijo. Sem ubogala in šele s tem sem odpravila težave. Ad sem takrat jemala niti ne eno leto. Zdaj je mir že skoraj 15 let. Ne potrebujem ne ad, ne pogovorne terapije, komaj se še spomnim, da je kdaj kaj bilo. Tudi 2 rizični nosečnosti, polni skrbi in negotovosti in dva poroda nista sprožila težav in kakšne poporodne depresije. Pogovorna terapija me je naučila, kako sploh prepoznavati težave, kako odreagirati, se z njimi spopadati in kako ravnati, če jih ne uspem rešiti. In to je tisto, kar te reši – začeti drugače delovati. Noben antidepresiv tega ne odpravi. Pa nisem proti ad, nadprotno, so velika pomoč, da se začneš počutiti bolje in si sploh sposoben delati na sebi. Dolgoročno pa ne rešijo težav. In psihiater je govoril, da je dosti primerov kakor HMMM, ko nehajo, je nekaj časa ok, potem pa se vse vrne. Da tudi oni spodbujajo pogovorne terapije, ker je to edina pot za dolgoročni uspeh. Toplo priporočam.
meni je pomagal Rugelj:
preberi:
Januarja 2006 sem potrkala na vrata ordinacije dr. Ruglja na Zasavski cesti 42 v Črnučah. Želela sem posneti dokumetarec. Prodreti globlje od provokativne podobe, ki jo dr. Rugelj kaže v javnosti. Je res tak terorist? Ženskomrznež? Smo res vsega krive ženske? Dvesto tisoč slovenskih žensk je toliko zarukanih, da so pobrale alkoholike. Pa sto tisoč debeluhe, kadilce, psihopate, barabe, zabušante. Tristo tisoč. Sto tisoč jih je pa brez moških. tiristo tisoč imate zagamanih žensk v Sloveniji. Povabil me je v terapevtsko skupino Kočna. Vstopila sem kot opazovalka na varni razdalji. V zunanjem svetu sem veljala kot urejena oseba, a sem čutila, da moje življenje že dolgo ni pristno. Tekla sem, hodila v hribe, brala, pisala dnevnik. Svoja spoznanja sem tedensko zaupala bralcem Jane v rubriki: ”Avantura pri dr. Ruglju”. Ob poslušanju sorodnih zgodb sem začela spoznavati svojo. Še vedno sem bila le prislonjena na njegov sistem. Za vsebino dokumentarca bi bilo to dovolj. Zame ne več! Čas je bil, da se vzpnem na zahtevno goro tudi sama. Očka Mont Everest, mama pa krtina? Ja veste, oče moj je bil velik človek. Je bil preprost človek, svetovljan. Dvakrat je šel v Ameriko, zato, da si je najprej kupil parcelo in potem zgradil leseno hišo. Doktor Rugelj je redkobeseden, kadar pogovor nanese na njegovo mamo Alojzijo. Bila je skrbna mati, gospodinja in kmetica. Pogosta metafora, da je mati krtina, oče pa Mont Everest, ponazarja njegovo zgodnjo odločitev, da išče moške vzornike. Ni sprejemal mamine potuhe, ker jo je doživljal kot nespodbudno. Te je bil domnevno več deležen mlajši brat Alojz, ki je bil tudi kasneje z materjo bolj povezan. Potem pa kot šolarček. Štiri leta osnovne šole. Zelo lepe spomine imate na učiteljico. Ja. Slavo Lunaček, ki je pred par leti umrla, stara sto tri leta. Ja. Bila je odlična učiteljica, ki je obvladala, ampak če pa kdo ni ubogal, če ga ni mogla obvladati, je pa rekla, boš pa po končanem pouku počakal. ln je počakal, pa je prišel njen mož, nadučitelj, z leskovko in je rekel poklekni in mu jih je naložil deset po zadnjici. ln to je zaleglo, da nikoli več ni bila potrebna repriza. Bil je zelo radoveden otrok. Z znanjem je že zgodaj prekašal vrstnike in se tega tudi zavedal. Že v osnovni šoli je prebral vse knjige iz vaške knjižnjice. Jaz sem bil vedno odličen. Absolutno. Nikoli nobene štirice nisem dobil. Vse pet. ln potem sem prišel v peti razred k slabši učiteljici. Ki ni bila tako entuziastična. Pa sem jo dva tedna poslušal, potem pa sem šel k nadučitelju, pokojnemu Leu Komanu, in sem mu rekel: Poslušajte, g. nadučitelj, ali boste učiteljico zamenjali, ali pa mene ne bo več v šolo. Tudi ko sem se vpisal na univerzo v Sarajevo, sem rekel, da ga ni profesorja, ki bi me lahko vrgel. Če me bo kdo vrgel, bom takoj zahteval komisijo, ker bom vedno vse preštudiral in nikoli nihče ne bo imel realne pravice, da me vrže. ln tako je tudi bilo. Prebrala sem, da ste bili čisto majhen fant, ko ste se prvič uprli svojemu očku. Da mu boste kar hišo zažgali, če vas bo še naprej… Ja. To se spomnim. Ne. Enkrat se je nekaj razjezil pa me je… pa je vzel palico pa me je usekal po zadnjici. Potem sem mu pa jaz rekel: Poslušaj. Še enkrat, če se to zgodi, da veš, si krivičen, ti bom hišo zažgal. Tako da veš. Krivice ne prenesem. Jaz sem svoboden mali fant, ampak ne prenesem nobenega nasilja. Razvijal sem se ob očetu, v vaški skupnosti, v šoli in potem v partizanih. Veste, jaz sem bil star trinajst let, ko sem že sodeloval s partizani. Kot priložnostni partizanski kurir. Potem sem bil tirinajst let star v italijanskem zaporu, v samici. Neustrašen sem bil. Kdor ni šel skozi ognjeni krst, je revček. Veste, kaj je pomeni iti petnajst let star skozi mitralješki ogenj? A veste, kaj je to? Pezdetek se pa boji žogice, da ga bo zadela. Že kot majhen fant je večkrat pokazal, da ne prenese, če ga kdo omejuje pri odločitvah ali po krivem obdolži. Za svobodo in pravico se je znal boriti že v otroških letih. Pri štirinajstih je odšel v partizane. Očetu je bilo težko, ča ga ni zadrževal. Mati se je teže soočila z Janezovo partizanščino. Februarja 1 944 je prišla v Belšinjo vas in se mu zlagala, da je oče na smrt bolan. Kasneje mu je priznala, da je zdrav. Janez je ostal v partizanih. Bil je priložnostni kurir. Preganjali so ga belogardisti in ga dvakrat pretepli. Bil je aretiran in dvakrat zaprt v italijanski postojanki v Trebnjem. Štirinajst dni je preživel v samici. Med vojno se je šolal za partizanskega bolničarja. Takrat se je odločil, da bo postal zdravnik. Jaz sem bil star štirinajst let in sem vedel, kaj bom. V partizanih po Dolenjski. Da bom komandant ene velike evropske armade. Ki bo nadmudrila Hitlerja in vse te tipe… prmejduš… ln potem sem šel januarja petinštirideset na partizansko bolničarsko šolo v Žumberak. ln od takrat naprej sem navdušen. Nisem imel nobene druge vizije kot biti zdravnik. Biti zdravnik. Kako pa potem naprej za alkohologijo? Kdaj in zakaj ste se pa za to odločili? Ja to pa tako slučajno. Ko sem končal medicino, sem se moral opredeliti za specializacijo v psihiatriji. Za neko specializacijo. ln ker sem imel jaz široko politološko, filozofsko, antropološko izobrazbo, sem se zavedal, da lahko znanje uporabim le v psihiatriji. ln zato sem se odločil za psihiatrijo. Ampak zakaj pa potem alkoholiki? Ja potem sem pa… tako je prišlo. Spontano. Sem ugotovil, da jih obvladam. Kaj pa bratu Alojzu? Se ni dalo pomagati? Ja kako naj mu pomagam? Prvič, ni se razvil tako kot jaz. Drugič, ni imel ustrezne žene. ln če smo kje sedeli pa sem jaz spil en, dva kozarca cvička, jih je on pet. Ko je beseda nanesla na brata Alojza, ki je leta 2003 umrl kot alkoholik, mu je postalo težko. Morda zato, ker bratu ni mogel pomagati, kot je pomagal tisočim alkoholikom in ljudem v stiski. Ali ste zaupljiv človek? Kakšni ste, malo mi povejte… vaš osebnostni profil. Ja zaupljiv… Ne vem, če je kakšen človek na svetu, ki bi mu lahko popolnoma zaupal. Kvečjemu morda kakšni ženski bi morda… Ampak zdaj sem že star, zdaj to ne pride v poštev. A zaljubljate se hitro? Ne, ne. Saj se ne zaljubljam jaz! Nisem bil zaljubljen nikoli tako kot drugi ljudje. Jaz vzamem žensko kot zanimivo človeško bitje, kot enkratno bitje, ki lahko participira v mojem življenju, in jaz v njenem. Kdaj ste se pa potem prvič zaljubili? Ja, to sem se pa v partizanih, veste. V partizanih me je neka vdova začarala. Pa sem pri njej prenočeval v partizanih. ln sem hodil k njej celo partizanščino, mimogrede. Tako da sem imel to krasno priložnost, da sem mlad spoznal krasno žensko. Poročil se je štirikrat. Žene je zapuščal, ker mu niso sledile, pravi. Vseskozi je bilo delo na prvem mestu. Že več kot 20 let živi s Ksenjo Popovič. Srečala sem jo na mesečnih skupinah, kjer spremlja moža. Všeč mi je bilo, ker je znala kake napete situacije zgladiti. Kadar je bil doktor kaj našpičen, je pomežiknila, pa je bilo laže. Niso mogle razumeti moje usmeritve. Nobena ni razumela mojega dela, seveda, saj ga tudi Ksenja ne razume totalno, ampak ona vsaj spremlja in je v dobrih odnosih s številnimi ljudmi, tako da vsaj takole dejavno pozna program. Pa teče, planinari, bere, piše. ln pozna vse ljudi in vsi ljudje, ki so v programu, tudi njo dobro poznajo. Pa nima otrok, tako da lahko skrbi zame in za moje otroke. Da je v nekih odnosih. Tudi urejevalka raznih razprtij z otroki je. Je oče petih otrok. Jane, Miše, Justa, Sama in Mojce. Do vseh ostaja kritičen. Pravi, da mu nihče v celoti ne sledi, a se čuti, da zna biti nanje tudi ponosen. Doktor Rugelj se je vseskozi zavedal svojega športnega videza in vpliva na ženske. Rad se pošali, da na svetu ni moškega pri oseminsedemdesetih, kateremu bi ženske še hotele priskočiti na pomoč. Kako si potem vi to razlagate, pač da privlači ženske vaša intelektualna moč? Ja vsestransko. Moja moškost. Generalno. Moj odnos do življenja. Pa tudi telesno. Veste, jaz sem še vedno, čeprav sem že kilav, še vsako jutro telovadim. Ga ni jutra, da ne bi telovadil. Pa prej sem redno tekel, planinaril pa tako naprej. Jaz sem sedemkrat prehodil slovensko planinsko transverzalo. Pa pretekel ne vem koliko maratonov. Prvega pri dvainpetdesetih, kajne? Ja. Tri ure in šest minut! Ja. Ampak poslušajte. Družba je bolna. Poglejte. Malokakšna ženska, mati vzgoji normalno bitje. Malokakšna. ln malo je moških, ki bi bili v redu. ln vsi ti, ki niso v redu, zafurajo svoje otroke, učence in tako naprej. Ne delujejo spodbudno. Zrelo. Moško. Žensko. Materinsko. Očetovsko. Kritično držo do politike in cerkve je morda povzel po svojem očetu. Pravi, da je tako kot Einstein kozmični vernik. Verjame vase, v svoje delo in preverljive rezultate. lmamo enega možaka, ki k meni hodi in se bo kmalu vključil. Magister športnih znanosti. ln bo doktoriral s področja športa in pisal kritične analize športnega učiteljevanja, ki je vse prevarantsko v Sloveniji. Vsa športna vzgoja je prevarantska. Stremi le za vzgojo vrhunskih športnikov, ki naj bi s svojo norostjo, športno obsedenostjo omamljali množice, ki pa so kilave in se navdušujejo *** športnimi rezultati. Ampak bistvo športnega udejstvovanja pa je rekreacija za vse. Ampak tega pa ni. Pogosto potoži, da nima enakovrednega sogovornika, a se najdejo tudi tisti, ki jih ceni. Med slovenskimi politiki največkrat izpostavi dr. Janeza Drnovška, katerega delo spremlja že dve desetletji. On je tudi odraščal v Zasavskem bazenu pod vplivom svojega očeta, ki je bil tudi neki plemenski poglavar. Avtoritativen človek. Potem se je izobraževal. Do doktorata znanosti, naučil se je jezikov in si drznil iz Zasavskega bazena kandidirati za člana predsedstva Jugoslavije. ln takrat sem jaz prvič slišal zanj. ln sem ukazal članom terapevtske skupnosti, da pišejo utrinke o njem. Z namenom, da ga posnemajo. Nobeden ga ni posnemal. To so čudni ljudje. Ampak jaz sem te utrinke shranil in sem mu jih pred par meseci poslal. ln se je njegova generalna tajnica zahvalila zanj. Kljub svoji radikalni kritiki katoliške cerkve zna ceniti znanje in poštenje mnogih cerkvenih dostojanstvenikov. Ne nazadnje mu je prav med gladovno stavko dala Cerkev zatočišče v Tinjah. Ampak veste, samo bistri možaki gredo študirat teologijo. ln postanejo župniki. To je tudi ena skrivnost tega sveta. ln vladanja cerkve. ln potem je on župnik in spoveduje in ve za vse skrivnosti. Žensk. ln jih zvečer naroča na seanse v farovž. Sam je v farovžu in lahko dela, kar hoče. O tem se malo ve, jaz pa veliko vem. Kakšen pa je to dec, da gre za duhovnika? A je to normalen moški? Je kakšen normalen moški med njimi? Evo. …je produkt takšnega moškega. Ki je šel teologijo študirat. Potem pa je videl njo, malo deklico, pa jo je posilil. Drugače pa ni človeka, ki bi lahko kraljeval takole, kot jaz kraljujem. Da bi imel lastno pleme in bi ljudje prihajali kljub nenehni indoktrinaciji celotne družbe in psihiatrije. Morate upoštevati, da imam jaz okoli 120 ljudi v programu. 75 žensk in 65 moških. Pa je dvajset doktorjev in magistrov znanosti, pa šestdeset z univerzitetnimi diplomami. Se pravi, so izobraženi ljudje, ki prihajajo k meni. Navzlic vsej propagandi, da je to škodljivo. Uničevalni proces, terorizem. Ne vem, kaj vse govorijo. Bedarije. Doktor Rugelj ima oseminsedemdeset let. Sedeminšestdeset let pokojninske dobe. Konec leta 2006 je prestal zahtevno operacijo na srcu, januarja 2007 pa na črevesju. Še vedno dela od jutra do noči. Veliko časa mu jemlje urejanje dokumentacije in osebne knjižnice. Pri tem mu v zadnjem času pomagajo študentje, vključeni v terapevtsko skupnost. V 1 100 zbornikih je shranjenih več kot 550 000 strani dokumentacije. Osebna knjižnica šteje čez deset tisoč knjig. Na oseminsedemdeset revij ste naročeni. Koliko pa to stane na mesec? Ja, stane. Seveda stane. Ste kdaj izračunali, koliko plačate za vse to? Ja, ne vem. Nisem računal. Saj to ni tako veliko. Bistvo Rugljeve metode je ustvarjanje pogojev za zapoznelo osebnostno dozorevanje ljudi, ki se znajdejo v stiski. Opozarja, da je posameznik uspešen le, če se razvija kot vsestransko bitje. Kot ustrezen partner, starš, prijatelj, sodelavec, sosed in tako naprej. Zato ne potrebuje zdravil, ampak se mora vsestransko razviti s pomočjo vzgojnoterapevtskih sredstev, kot so tek, planinarjenje, branje, pisanje utrinkov, izobraževanje, urejanje partnerstva, starševstva. Koliko ljudi je šlo skozi vaš program do sedaj? Uh, več tisoč ljudi. Pa vi spremljate vsakega, da vidite, ali je… pač kako se mu življenje nadaljuje? Ali zdrsne nazaj… ali je… Ja. Nazaj jih bolj malo zdrsne. Ampak ne gredo naprej. Aha, obstanejo, obtičijo. Utrudijo se pod vplivom svojih staršev, žensk, otrok, sosedov, in obtičijo. Ampak zdaj gremo v to smer. V smeri samostojnega načrtovanja in izvajanja programa. Telovadbe, teka, planinarjenja. Ne tako kot mali fantki in deklice, da vas vodim za rokice, kot sem delal zadnjih 35 let. Vsak mora sam skrbeti, da redno telovadi, da redno teče, da redno planinari in da poroča vsak mesec v zadnjem spisu, kaj je napravil in kakšno ima vizijo. Ko pride človek pač v stiski do vas… ali vi takoj veste, ne da on kaj dosti govori, ne da piše življenjepise… Ne, ne, sploh nobenega ne sprejmem. Vsak mora… kdor koli bi hotel… se zanima le za nasvete… Nobenega nasveta ne dajem. Vi napišite svoj življenjepis, preberite knjigo Pot samouresničevanja, napišite utrinke. Ko to dobim, me pokličite, da se dogovoriva za sestanek. Poglejte. Zdaj bomo pogledali, v kakšnem času se lahko vsak od vas pripravi za izpit iz Poti samouresničevanja. Vsakega bom tukaj spraševal vse o Poti samouresničevanja. Ker sem ugotovil, da so vsi večinoma bleferji in nihče ni natančno prebral knjige. Nihče je ne zna. Na tej točki je raziskovalno delo dobilo antropološko podlago. Terapevtska skupnost z avtoritativnim vodjem je oblikovana po sistemu starodavne plemenske ureditve, ki jo vodi plemenski poglavar. Ob dramatičnih življenjskih situacijah so nekoč člani plemenske skupnosti, zbrani ob ognju ob prisotnosti plemenskega poglavarja in drugih izkušenih oseb, odkrito spregovorili o svojih stiskah. Pretekle izkušnje starejših oseb so mlajšim pomagale, da so laže premagovali težave. Antropologi so odkrili, da so v takih ureditvah duševne bolezni redke ali pa jih sploh ni. ln zakaj? Tukaj sem napisal. Na primarni ravni plemenskih ureditev. Zakaj je plemenski poglavar lahko delal? Po svoje. Po vesti in znanju. Kaj mislite? Zakaj danes ne more nihče? Še Bush ne. Plemenski poglavar je posebne vrste človek, poseben pooblaščenec božji, ki je izvoljen od elitne moške srenje. ln samo njej je podrejen, nima nobena ženska nobene besede pri tem. ln vlada. V skladu z mnenjem moške srenje. Tako kot jaz. Veste, jaz imam tudi moško srenjo. Fiktivno. V terapevtski skupnosti. V današnji družbi je drugače. Posamezniki so vse manj povezani. Osebni stik nadomešča virtualni. E, vidite. Ampak tudi to ne gre. Afganistan je organiziran še vedno na neki primitivni plemenski ravni, pa poglejte, kaj počnejo moški z ženskami, če so jim nezveste. Polijejo jih s kislino in jih uničijo. To se pravi, brezmejna pokvarjenost moškega sveta. Tukajle v Afriki jim izrezujejo klitorise, tam jih pa pohabijo. Kakšen je to svet? Kako spraviti k pameti vsaj kakšno dekle ali ženo, da bo sposobna najti ustreznega oplojevalca? Ni našla ustreznega oplojevalca, ni našla, ni našla, ni našla, šele čaka, da ji ga jaz uštimam, ni našla… nobena. To je posebna stvar, veste, ta transfer. Tega svet ne razume. Ampak ženske si ne morejo urediti svoje nevroze, če se ne srečajo z moškim. V katerega se na neki način zaljubijo. Ampak to je vse nadkompenzatorno. Zato ker niso imele ustreznih očetov in ustreznih moških. ln potem se srečajo z mano, ki sem reprezentant neke moškosti in avtoritete, pa se navežejo name. Kje se bo dvajset, tridesetletna zaljubila v moškega, ki je na odhodu? Realno? Ampak nadkompenzatorno, zaradi stiske pa ja. Ampak sedaj, ko sta začela pisati redno, pa sta se podredila tej normi za partnerstvo odraslih ljudi. Krizno partnerstvo se lahko uredi le, če greste h kompetentnemu mojstru v ustrezen program, če sprejmete norme etike partnerskega in družinskega življenja, sodelovanja, tovarištva, iskrenosti in tako naprej. ln pisanja dnevnika, da je možno spričo dokumentiranega, kjer lahko oba bereta drug od drugega dnevnik, imata vse dokumentirano, in jaz tudi, in tako se razvija odnos. Dokumentirano. Terapevtski trikotnik je terapevtska metoda, v kateri terapevt obema partnerjema vrne vrednost. Na moške deluje tako, da jim znotraj skupine da priznanje, veljavo, status. Razočarani ženski z nizkim samospoštovanjem pa terapevt ponudi prehodni čustveni odnos, ki ji da občutek zaželenosti in ženske vrednosti. Ampak znotraj skupine se pa najdejo potem ljubosumni samci? Ja, seveda. Poglejte, ravno danes v skupini imamo enega, ki je. lma luštno žensko, atraktivno, ki je vredna greha. On pa je mečkač. Porkamadona. To je božji rop, če je moški mečkač ob lepi, pohotni, hotni ženski. ln se je navezala na neki način name in jo je obtožil, da je z mano v trikotniku. Ja. Sem rekel: V redu, trikotnik, ampak, če bi bili vi tapravi, se ona ne bi vezala name, hudiča. Pa je rekel: To je pa res. To, da je spolnost zelo pomembna, poudarjate. Ja, seveda. Zelo. Seveda je. Kaj pa naj moški z žensko, če ni seksualno atraktivna? Če ni pohotnica? Nima kaj z njo. Je pač dekla. Ni ljubica. Zdrava spolnost je eden bistvenih kazalcev uspešnosti psihoterapije. Je posledica izboljšanja partnerskega odnosa. Pripovedovanje seksualnih izkušenj znotraj skupine je za ljudi v stiski ena težjih nalog. Sčasoma se ljudje odprejo in postanejo spontani. Ma, poslušajte. Če se je ženska na pragu odcvetajočih let srečala z moškim, ki je še mladenič pa pri moči, pa je zainteresiran za njeno mednožje in zna to vzdrževati, je to velika reč. Oprostite. Med najinim intervjujem je bilo čutiti nekaj zadrege z moje strani, česar pa je doktor vajen. Znotraj skupin razlagate, da se je treba večkrat na dan spolno…. Ne. Ni treba večkrat. Ampak tapravi moški rabi dvakrat, trikrat dnevno. Mlad. Do šestdesetega, sedemdesetega leta. Ja, ampak če je ženska dovolj atraktivna, veste. Ženska, če ni po naravi pohotnica, ni nič. Ko sem se vklopila v skupino, mi je bilo nerodno poslušati o intimi drugih ljudi, tudi zato, ker sem bila le v vlogi poslušalke. Ko je doktor meni zastavil konkretno vprašanje: ”Kakšna je vaša spolnost?” sem ostala brez besed. Še bolj, ko je moral moj mož odgovoriti, kako se počuti, kadar ob njem ležim gola. Ja, mamini sineki. To je pa poseben problem, veste. Moških več ni, pravijo ženske. ln zaradi tega dekleta bolje prosperirajo v šoli in pozneje zaničujejo moške. Moški pa, seveda, se nekako pustijo zmanipulirati in postanejo zasilni in neustrezni oplojevalci svojih žensk. ln ženske v tem brezupu, ko ni pravih moških, se v tej seksualni suši, malo pleše, malo pije, pa je voljna. ln se pusti poseksati in oploditi. ln čim se ženska pusti oploditi, je njeno življenje zapečateno. Moški, ki ne zna ceniti ženske, ki se pred njim razgali in je pripravljena na vse in ga vsestransko servisira, je osel. ln ženske so zaradi tega prizadete. ln tako nadkompenzatorno poglablja stike z nekim drugim človekom, na primer s sinekom. ln potem tega sineka obremenjuje. Tako kot je tale… Se spomnite, kako je rekel? Mama je vsak večer z mano sedela, pa klepetala, potem pa je šla k očetu spat. To se mu je pa fržmagalo. Tako da zaradi teh maminih sinekov grozi razkroj te civilizacije v Evropi pa Ameriki. Ker ni več moških. Vi ste šele kandidatek za morebitnega moškega. Vi niste moški, veste. Če imate erekcijo, pa je namenjena mamici ali pa sestrici ali pa ne vem komu, in niste sposobni ustvariti ustreznega vzdušja z ženo, čeprav imate z njo otroke in tako naprej, in ste tukajle toliko časa… Timotej in Sanja se bližata štiridesetim. Sta poročena, starša treh odraščajočih otrok. Živita pri Timotejevi mami. V terapevtsko skupnost dr. Ruglja sta se vključila zaradi partnerske stiske. Timotej je prišel, da bi prevzgojil svojo ženo Sanjo, ki ga je prevarala s prijateljem. Toda v programu je ugotovil, da je Sanjino varanje le posledica že prej skvarjenega odnosa. Kvarila ga je Timotejeva navezanost na mamo. Priznal je, da je mamin sinček. Po štirih letih poglabljanj vase spoznavata ozadje za svoje vedenje, ki ju je pripeljalo v stisko. Počasi se zbližujeta in na novo vzpostavljata zakonski odnos. Tako da vaš problem je v popolni nezrelosti obeh. Na neki način. Prvič, da ste se vi podredil mamici. Da je niste oddonkali kot odrasel moški. Da ste si nabavili ženo, pa ste bili še vedno z mamo v nekem psevdoerotičnem odnosu. ln da ste še vedno občutljivi na njeno erotično zapeljevanje. Kako naj ženska ceni moškega, če pa je zaljubljen v mamico? Staro mamico. E, tako. Zdaj imamo pa post. Postni dnevi. Evo, sedaj pa da vidimo. Kdo se posti? Kot pravi dr. Rugelj, je terapevtsko postenje zelo učinkovit zdravilni postopek za večino psihosomatskih bolezni. Znotraj ATS-a ga uvaja od leta 1988. Trajati mora vsaj tri tedne. Starejši člani so mi povedali, da se postenju pred tremi leti ni bilo mogoče izogniti. Postili so se vsi. Doktor jih je motiviral z lastnim zgledom. Pod mojo komando se je do sedaj postilo tisoč postnikov. Približno. Tisoč. ln ni bilo nobenih komplikacij. Razen samo pri pezdetkih. To je pa druga stvar. Veste, post je krasna zadeva, da se razkrije bistvo, pezdetovska natura. Pezdetki, ki se ustrašijo. Zdaj bom pa umrčkal. V skupini je bilo čutiti kar nekaj negodovanja. Poleg zdravstvenih prednosti naj bi bil cilj postenja tudi v krepitvi volje, potrebne za soočanje z življenjskimi preizkušnjami. Zahtevo je doktor podkrepil z nekaj medicinskimi argumenti. Veste, post je notranji kirurški nož. To je silno važno. S postom prisilite organizem, da požre vse morebitne rakave celice. Organizem mora dobiti beljakovine. žre lastne beljakovine. Najprej se loti manjvrednih celic. Terapevtski proces po socialno- androgoški metodi dr. Ruglja je uspešen, če se aktualni nevrotik ali človek v stiski za nekaj časa podredi avtoritativnemu voditelju. Soočanje posameznika s posledicami njegovega neustreznega vedenja je navadno boleče. Zato je dobro, da se prej v skupini udomači. Kako vi doživljate moje konfrontacije, soočanja z vašo lenobo, odsotnostjo, izmikanjem in tako naprej? Blefiranjem, saboterstvom in tako naprej? Namen ostrih konfrontacij je, da podirajo zgrešeno podobo posameznika v stiski in jo uglasijo z dejanskim stanjem. Veste, zadnjič sem tegale… tukajle vpričo očeta ostro prijel v roke. ln se je razjezil. Ampak potem se je pa prišel gor skupaj z… zahvalit, da sem ga prijel v roke, da je lahko enkrat očetu povedal to, kar misli. Drugače ne bi. Dragoceni so tudi spisi članov, ki napišejo, kako so sami doživeli srečanje. E, boste vsi do prihodnjič tudi napisali utrinke, kako doživljam konfrontacije, tako kot je napisala tale. Pisanje je pomembno terapevtsko sredstvo. člani pišejo dnevnike, tednike, utrinke na prebrano literaturo, izlete, maratone. Poleg tega je pisanje predpriprava za pripovedovanje in javno nastopanje. Saj je mnogim potem, ko svoje razmišljanje zapišejo, o njem lažje govoriti. Ampak glavni problem je pa to. Kot smo že zadnjič rekli. Da je pri ljudeh, ki so v stiski. Ljudje, ki so bili v stiski, niso razvili radovednosti. Ker niso razvili radovednosti, so zakrneli v razvoju. člani pišejo le skozi lastno izkušnjo. Sodbe niso dovoljene. Enkrat mesečno izide interna revija ”Bilten”, v kateri so zbrani najbolj izpovedni spisi članov ATS-a. Do februarja 2007 je izšlo 134 številk. ln vi lahko prosperirate samo, če se boste preusmerili iz popolne intelektualne lenobe v vrhunsko intelektualno delovanje. V skladu s poklicem, starostjo, izobrazbo in tako naprej. Če mož ne razume ženskega truda in nihče… ln jo imajo za običajno sužnjo, ki mora vse napraviti, potem je nesrečna. ln reaktivno besna na vse. On pa misli, da mora biti takoj za. ln je užaljen, če ga odkloni. Ja, pa saj ženska mora moškega zaradi svojega ženskega dostojanstva zavrniti, če ne zasluži. Jaz se spomnim enega francoskega filozofa, ki sem ga bral pred petdesetimi, šestdesetimi leti, ki je rekel: Preden greš z žensko spat, jo moraš začeti štiri dni prej osvajati. Moški mora biti tako razvit, da ima žensko za boginjo. Ampak mora tudi ona zaslužiti, da je boginja. To je kompliciran odnos. Veste, imamo tukaj v programu eno zanimivo gospo. Ki je visoko izobražena, triintrideset let stara, in je živela več let z nekim moškim, ki tega ni bil vreden. ln je doživela nekih dva tisoč vbodov brez orgazma… kot pravi. ln čeprav je visoko kvalificirana in ima poklic, bi bila pripravljena biti ljubica, mamica, gospodinja moškemu, ki bi jo bil pripravljen sprejeti. Pa ga ni. Kje naj pa potem res poiščemo ženske takšne moške? Ne, ne, jaz pravim. Ženska se mora vsestransko razvijati, mora se erotično, seksualno prebujati, mora se znati diskretno ponujati, da jo moški oblegajo. ln potem med tistimi, ki jo oblegajo, izbere ustreznega. Potem pa je tako, da se moškega ne da ukrotiti. Ker moški gre vedno na pot odsotnega očeta in moža in ima samomor. Ženske pa ostanejo revice z otroki in svojo betežnostjo. Moški pa gre, pa se zapije, pa gre v vojno, pa mori, pa na koncu pa napravi samomor. Pa zdravo. Kaj pa je potem rešitev za narod, kakršen je slovenski? Ja. Ravno sedaj pišem en članek o maminih sinekih za Večer, pa sem si postavil vprašanje, kako preprečiti… kako oblikovati vsaj osnovno jedro moških. ln kolikor se to paradoksalno vidi in sliši, je to možno samo od ljudi, ki so v krizi, ker edino ljudje, ki so v krizi, so pripravljeni sprejeti, nekateri, program preobrazbe osebnostnega zorenja, ampak morajo priti v prave roke. Teh pravih rok pa ni. Perko je edini rezultat na svetu, z ženo, bil je alkoholik, in je dosegel vrhunski rezultat. Dosegel je dobro partnerstvo, starševstvo, poklicanost, doktorsko disertacijo in tako naprej. Še nihče na svetu ni opisal kaj takšnega. Andrej in Verena Perko sta zaradi Andrejevega alkoholizma prišla pred triindvajsetimi leti. Verena je postavila Andreju ultimat. Obisk dr. Ruglja ali pa ga bo zapustila. Andrej je danes doktor psihologije z lastno terapevtsko skupino, ki šteje blizu sedemdeset članov Verena, mati treh otrok in ponosna babica, je ena bolj izobraženih slovenskih arheologinj z dolgoletno pedagoško prakso. Življenje in pot preobrazbe v terapevtski skupnosti dr. Ruglja sta razkrila v knjigi z naslovom ”Poletje je dalo na glavo klobuk”. Njegova knjiga je enkratna knjiga, ki je, kolikor lahko presodim, ne premore svet. Saj do sedaj nobenemu psihiatru ni uspelo doseči pri alkoholiku in njegovem zakoncu tako visoke stopnje rehabilitacije. Z vzponom na pot samouresničevanja, kar sta dosegla zakonca Andrej in Verena. Knjiga zakoncev Perko je silno pomembna tudi zame, kajti šele po njenem izidu bom lahko razodel nekatere stvari, ki jih do sedaj nisem mogel. Recimo bolni pa zdravi. To lahko zdaj povem. Kakšna razlika je. Prijatelj vas je nekoč opozoril, da se brzdajte pred večnim bojevanjem, ki pelje v osamo. Ma, to me vsi opozarjajo. Še moja žena. Ampak, tega ne zastopijo. Pravijo, da bi sedaj pa moral biti bolj pohleven, pa tako naprej. Pa kaj? Saj jaz ne rabim ničvrednih ljudi okoli sebe. Jaz rabim samo kvalitetne. Saj če vi ne bi bili kvalitetni, tudi ne bi bili tukaj. ln se ne bi pogovarjala. Na svoji poklicni poti je dr. Rugelj naletel na mnogo nasprotnikov. Med drugim so ga trikrat prisilno upokojili. Prvič leta 1982, drugič 1 985, tretjič leta 1 995. Upokojitev so nato vedno znova preklicali. lzključili so ga iz slovenskega zdravniškega društva, kar je okrožno sodišče v Ljubljani po šestih letih razveljavilo. Poslušajte. Ni možno z ljudmi nič napraviti. Tudi jaz poznam kolege psihiatre, sem jih poznal, ki so šli z entuziazmom v poklic in so poskušali nekaj, pa ni šlo. Na tradicionalni način sploh ne. Pa so poskušali tudi v skupinah, pa ne gre. ln ker morajo nekaj napraviti, so potem njihovi pacienti deležni le tolažbe pa pomiril, pa nevroleptikov. Psihoanaliza pomaga samo do tega, da človek pride le do maksimalnega trpljenja. Do uvida. Potem pa ni izhoda več. Potem so pa tolažbe. Za tolažbe pa je potrebno usmiljenje, ki je pospremljeno z denarnimi sredstvi. Tako je to. Tako da psihoanaliza ni nič… sama po sebi. ln ljudje, ki delajo v psihiatriji, jih je sram spričo mojega načina dela, da sem jaz uspešen, oni pa ne. Ker moj način dela v smislu ponazarja nesmiselnost dela tradicionalne psihiatrije. Nesmiselnost v tem smislu, da bi morala biti učinkovita. Ampak ona je učinkovita v smislu, kontekstu družbenih služb. Za pomirjanje ljudi. Cilj družbe je, da človeka umiri. Da ne dela sitnosti. Pa naj bo z alkoholom, narkotiki ali pa elektrošokom. Mora dati gmah! Za oblikovanje res uspešnega psihoterapevta in prevzgojitelja je važnejše osebnostno oblikovanje kot pa psihoterapevtski dril. To je važno. Evo, Makarenko ni imel nobenega psihoterapevtskega drila, pa je bil vrhunski, najuspešnejši psihoterapevt na svetu. Poglejte, lotil se je prevzgoje alkoholikov, čeprav ni bil psihiater, pa je uspel. Nikoli v življenju ne kloni. Raje umri! Ta je tudi vaša? Ja tudi. Mora se človek prilagoditi, ne sme se slepo upirati. Ampak generalno pa ja. Tako kot sem se jaz. Veste, kako je bila priprava za prvo gladovno stavko komplicirana? lz 89 kg sem jaz v 36 dneh prišel na 76 kg. To se pravi, 13 kg je šlo po gobe. Vidite, in sem zmagal. Vedel sem, da v Jugoslaviji ne bi mogel, da bi me ugonobili. Zato sem šel v Avstrijo. Potem je bil pa spor med jugoslovansko in avstrijsko vlado. Avstrijska vlada me ni mogla poslati nazaj, dokler ni dobila zagotovila, da bodo morali ugoditi mojim osnovnim humanističnim zahtevam. ln to so obljubili, in sem se vrnil. Pogojno so ga obsodili na tri mesece zapora, ker naj bi izdal zdravniško skrivnost o nekdanjem pacientu, ki jo je opisal v knjigi ”Dramatična pot”. Pa ste edini zdravnik… ki ga je prišla… Svetovna zdravstvena organizacija. Našuntali so svetovno zdravstveno organizacijo, da je prišla inšpekcija. Pa kje… Svetovna zdravstvena organizacija delegira ustreznega zdravnika. ln ko je prišel, sem mu jaz priredil simpozij v angleščini s člani moje terapevtske skupnosti cel dan, in je videl, kaj smo. Da smo nekaj posebnega. ln tako naprej. Vse mogoče načine so proti meni uporabili, zato da bi me uničili. Da bi me zlomili. Med poskusom odvzema zdravniške licence se je dr. Rugelj odločil za drugo gladovno stavko. Stavkal je štiriintrideset dni. ln licenco na koncu obdržal. Ja pa sem vseeno izposloval, tako da mi je država dala licenco po moji lastni metodi, ki je psihiatrija ne prizna. Ponudili so mu možnost, da nadaljuje kot zdravnik zasebnik. V njegovi terapevtski skupnosti je še danes aktivnih 120 članov. ln da me pustijo pri gmah in da lahko delam. Čeprav sem star sedeminsedemdeset let in imam čez šestdeset let pokojninske dobe, pa še vedno delam. Zgodba o dr. Ruglju, ki jo opazuje notranji opazovalec, je precej bolj logična kot tista, ki jo pozna širša javnost. Provokacije so namenjene prebuditvi ljudi iz apatije. Mediji se ves čas zanimajo za vas… kajne? Tudi malo podžigate to? Nič ne podžigam. Jaz moram skrbeti, da se odzivam. Na znanstvenem, strokovnem in poljudnem področju. ln evo, sedaj pišem serijo člankov za Večer, kot da pišem za kak znanstveni časopis. Poljudno, natančno, pošteno. Zmeraj pa napišem, da je besedilo zastonj, lahko ga objavite v celoti ali pa nič. Ampak to izrazoslovje, ki ga včasih uporabljate v medijih: Faliranci, debeluhi, zafuranci, je v bistvu namerno najbrž, ne? Da bi pritegnili, da bi tudi drugi ljudje… Ja, zato, da uporabljamo razumljiv jezik. Če rečem faliranec, zafuranec, debeluh, to je vse jasno. Ja. Frigidna neuporabna ženska, zaležana. Kaj če… to je vse jasno. Ampak… Moj cilj ni bil nikoli uveljavljati se družbeno. Ampak tako kot sedaj. V malem krogu. Ukvarjam se s svojo dejavnostjo. Tukaj sem uspešen in učinkovit. Navidezno, seveda. Drugače pa je ogromno problemov. Joj! Jaz grem običajno ob dveh, treh ponoči spat in od treh do šestih presanjam razne variante. Zjutraj sem poln idej. Moji možgani delajo bolj intenzivno, ko spim, kot takrat, ko delam. ln producirajo številne ideje. Tako da je to zanimivo, če človek neko delo opravlja z vsemi močmi. Ker jaz nimam nobene druge stvari kot delo. Bom vse pogledal počasi. Do treh ponoči jaz vse vidim. Vstopila sem kot opazovalka, a sem programu začela spontano slediti. Spoznala sem, da v terapevtski skupnosti ni prostora za blef in pretvarjanje. Lenoba je največji naglavni greh. ln to, da iz svojega življenja ne potegneš največ, kot zmoreš. Doktor Rugelj je star oseminsedemdeset let. lma Parkinsonovo bolezen, srčni spodbujevalnik, vse bolj okorno telo, pogosto neznosne bolečine, a še vedno dela. Od sedmih do dveh zjutraj z občasnimi presledki. Kaže, da bo delal do konca. Ko res ne bo več mogel, pravi, da ima vedno pripravljeni dve krogli. Ob neki priložnosti sem dr. Ruglju omenila, da mi je žal, ker nisem dokumentarca snemala že prej. V svojem slogu je odvrnil: ”Bolje pozno kot nikoli!” Podnaslavljanje: AH�
Po treh mesecih nehala jemati vse antidepresive in o tem obvestila osebno zdravnico, ter se dobesedno vrgla v šport. Ja res, zelo sem pretiravala, skoraj dve leti, ampak telesni napor je lažje prenašat od duševne stiske, tudi prej si opomoreš po njem. Sedaj je glava uredu, šport pa sem zmanjšala na rekreacijski nivo.