notkole je napisal/a: ↑

Evo, nekako iz prve roke. Mi sicer nismo imeli za Miklavža daril ali palic, mi je pa Dedek Mraz enkrat prinesel palico in pismo z obrazložitvijo zakaj je palica. Na koncu pisma pa je pisalo, da je na balkonu tudi darilo zame, kljub vsemu naj mi bo, ker verjame, da bom naslednje leto boljša. Moram priznati, da sem ga tisto celo jesen res "srala" v šoli in doma, pa toliko sem že bila stara, da sem vedela, da ni dedlka Mraza, ampak vseeno... ko sem zagledala tisto šibo s pripetim pismom gor, na smrt mi je bilo žal, da nisem bila "pridna", sram me je bilo tako zelo, da bi se v zemljo vdrla, potem me je pa mama le pripravila do tega, da sem še pismo prebrala in našla darilo. Ne vem kaj naj rečem, travm zaradi tega nimam, izučilo me je in sem se trudila in tudi sem se poboljšala, svojim otrokom pa česa takega nisem bila zmožna narediti.

notkole je napisal/a: ↑

Evo, nekako iz prve roke. Mi sicer nismo imeli za Miklavža daril ali palic, mi je pa Dedek Mraz enkrat prinesel palico in pismo z obrazložitvijo zakaj je palica. Na koncu pisma pa je pisalo, da je na balkonu tudi darilo zame, kljub vsemu naj mi bo, ker verjame, da bom naslednje leto boljša. Moram priznati, da sem ga tisto celo jesen res "srala" v šoli in doma, pa toliko sem že bila stara, da sem vedela, da ni dedlka Mraza, ampak vseeno... ko sem zagledala tisto šibo s pripetim pismom gor, na smrt mi je bilo žal, da nisem bila "pridna", sram me je bilo tako zelo, da bi se v zemljo vdrla, potem me je pa mama le pripravila do tega, da sem še pismo prebrala in našla darilo. Ne vem kaj naj rečem, travm zaradi tega nimam, izučilo me je in sem se trudila in tudi sem se poboljšala, svojim otrokom pa česa takega nisem bila zmožna narediti.

samo povem je napisal/a: ↑

notkole je napisal/a: ↑

Evo, nekako iz prve roke. Mi sicer nismo imeli za Miklavža daril ali palic, mi je pa Dedek Mraz enkrat prinesel palico in pismo z obrazložitvijo zakaj je palica. Na koncu pisma pa je pisalo, da je na balkonu tudi darilo zame, kljub vsemu naj mi bo, ker verjame, da bom naslednje leto boljša. Moram priznati, da sem ga tisto celo jesen res "srala" v šoli in doma, pa toliko sem že bila stara, da sem vedela, da ni dedlka Mraza, ampak vseeno... ko sem zagledala tisto šibo s pripetim pismom gor, na smrt mi je bilo žal, da nisem bila "pridna", sram me je bilo tako zelo, da bi se v zemljo vdrla, potem me je pa mama le pripravila do tega, da sem še pismo prebrala in našla darilo. Ne vem kaj naj rečem, travm zaradi tega nimam, izučilo me je in sem se trudila in tudi sem se poboljšala, svojim otrokom pa česa takega nisem bila zmožna narediti.

In sedaj ti bodo samooklicanje pedopsihiatrinje razložile, da se ti tista palica s pismom iz otroštva še danes pozna.

Oh zblojeni pojmi je napisal/a: ↑

travcozakravco je napisal/a: ↑

Kje si pa ti tole našlo v mojem postu? Omejevanje ljubezni? Nepismenost? Nikjer v mojem postu ni napisano, da se mora ljubezen omejevati. Površno bereš. Tako da je vse ostalo čisti mimostrel. Če mi želiš replicirati, potem dobro preberi, kar pišem. Potem pa repliciraj na napisano in ne na nekaj, kar se tebi zdi. Še enkrat kot že omenjeno v drugem postu, jaz ne komentiram Miklavža in šibe, torej drugi mimostrel.
Če želiš neko dobro debato, bo potrebno bolje brati in replicirati napisano. Se sploh ne čudim, da je v Sloveniji toliko ločitev, če pa ljudje niti ne razumete, kaj vam sogovornik pravi ali razlaga.

Citiram tvoje besede:
.... Tudi z ljubeznijo je treba postavljati meje.....

Jaz sem to razumela tako, da je treba tudi z razdajanjem ljubezni šparati. Ni tako malo staršev, ki so takega mnenja, tudi pred kratkim je bila tu ena tema, kjer je nekdo komentiral v tem smislu, da če otrokom kažeš preveč ljubezni, dosežeš negativen učinek. Če pa so bile tvoje besede mišljene drugače, se opravičujem.

travcozakravco je napisal/a: ↑

Oh zblojeni pojmi je napisal/a: ↑

Citiram tvoje besede:
.... Tudi z ljubeznijo je treba postavljati meje.....

Jaz sem to razumela tako, da je treba tudi z razdajanjem ljubezni šparati. Ni tako malo staršev, ki so takega mnenja, tudi pred kratkim je bila tu ena tema, kjer je nekdo komentiral v tem smislu, da če otrokom kažeš preveč ljubezni, dosežeš negativen učinek. Če pa so bile tvoje besede mišljene drugače, se opravičujem.

Potem pa očitno ne razumete slovenskega jezika. Omejevati ljubezen ali omejevanje v ljubezni ni isto kot "Tudi z ljubeznijo je potrebno postavljati meje". Posebej za tiste, ki ne razumete slovenskega jezika ali pa imate hud manjko na področju kognitivnih sposobnosti: Tudi če vzgajate z ljubeznijo in ljubečo vzgojo, je ob izkazovanju ljubezenskih znakov nujno za otroka, da se mu postavljajo meje pri obnašanju. Nikakor pa to ne pomeni, da se postavljajo meje v ljubezni ali izkazovanju ljubezni. Slovenščina vam hudo šepa, razumevanje tudi, funkcionalna pismenost pa je izražena na ravni 2.-3. -šolčka. Če ste preveč okupirani z drugimi stvarmi, ki vam kradejo potrebno pozornost in koncentracijo za razumevanje enostavnih povedi, potem bi bilo morda bolje, da se v resne debate ne spuščate. Ali pa si vzamete čas in dobro, tudi večkrat, preberete besedilo, na katerega replicirate.

Jezusmarija je napisal/a: ↑

Najboljse darilo otroku in vam starsem bi bilo, da nehate flancat o Miklavzu in podobnih pravljicah.
Otrokova dejanja obsodite in pohvalite takrat, ko si to zasluzi. Vi, ne neko imaginarno bitje.

nemški mediji je napisal/a: ↑

Jezusmarija je napisal/a: ↑

Najboljse darilo otroku in vam starsem bi bilo, da nehate flancat o Miklavzu in podobnih pravljicah.
Otrokova dejanja obsodite in pohvalite takrat, ko si to zasluzi. Vi, ne neko imaginarno bitje.

Miklavž ni imaginarno bitje kot cocacolin božiček. Gre za škofa, ki je deloval konec 3. in v začetku 4. stoletja. Otrokom iz revnih družin je čez zimo na okenske police nastavljal tropsko sadje, jabolka, orehe, tudi manjši denar. Revnim deklicam je nastavljal denar za doto. Na svoj način je pomagal revnim otrokom preživeti mrzlo polovico leta. Kasneje so to delo prevzeli drugi, pogost bogatejši predstavniki cerkve ali plemstva. Tudi starši, kar se je ohranilo do danes.

Dandanes njegov god praznujemo 6. decembra. Ohranja se običaj, da starši otrokom nastavijo darilo "od Miklavža" in na ta način praznujejo tradicijo staro nekaj stoletij.

zajcivvati je napisal/a: ↑

Če je tema provokacija, potem svaka čast.

Ja, jaz pa sem očitno edina za to, da otrok, če ni bil priden (starš sicer tega ni argumentiral), tudi ne dobi darila. Pika konec.
Šibe ravno ne, ampak enostavno NI DARIL. Ker nisi bil priden. Lahko mu pustiš pismo, da letos ne dobi darila, ker ni bil dovolj priden in da morda ga pa dobi drugo leto.
Pa naj se otrok zamisli nad sabo, mogoče ga bo pa to predramilo in mu dalo mislit, da bo premišljeval kaj je naredil narobe.

Eni res vzgajate zajce v vati očitno. Če otroku kmalu ne pokažeš, kaj je prav in kaj ni, bo zrastel kot raste divji vrt brez obdelave,.. Žal, starši morate biti kdaj tudi malo bolj trdosrčni in se zavedat, da VI vzgajate otroke, vse prevečkrat je pa tako, da otrok prevzgaja vas in vam zraste čez glavo.

Majhen popravek je napisal/a: ↑

nemški mediji je napisal/a: ↑

Miklavž ni imaginarno bitje kot cocacolin božiček. Gre za škofa, ki je deloval konec 3. in v začetku 4. stoletja. Otrokom iz revnih družin je čez zimo na okenske police nastavljal tropsko sadje, jabolka, orehe, tudi manjši denar. Revnim deklicam je nastavljal denar za doto. Na svoj način je pomagal revnim otrokom preživeti mrzlo polovico leta. Kasneje so to delo prevzeli drugi, pogost bogatejši predstavniki cerkve ali plemstva. Tudi starši, kar se je ohranilo do danes.

Dandanes njegov god praznujemo 6. decembra. Ohranja se običaj, da starši otrokom nastavijo darilo "od Miklavža" in na ta način praznujejo tradicijo staro nekaj stoletij.

Se absolutno strinjam, to o Miklavžu. Samo za informacijo pa ti povem, da si coca cola ni izmislila Božička. Ta je obstajal prej, coca cola ga je "posvojila" za reklamo in to se je tako prijelo, da se ga povezuje z njo. Pa še to, Božiček v bistvu JE Miklavž. Saint Nicolas - Santa Claus.

Kajti je je napisal/a: ↑

Je kaj narobe, nemski mediji?

nemški mediji je napisal/a: ↑

Majhen popravek je napisal/a: ↑

Se absolutno strinjam, to o Miklavžu. Samo za informacijo pa ti povem, da si coca cola ni izmislila Božička. Ta je obstajal prej, coca cola ga je "posvojila" za reklamo in to se je tako prijelo, da se ga povezuje z njo. Pa še to, Božiček v bistvu JE Miklavž. Saint Nicolas - Santa Claus.

"Sposojanje" je eno, v smislu ideje. Kot osebnost in ikona pa je bil umetno ustvarjen. Kasneje pa se je seveda zaradi neumnosti ljudi vse skupaj malo "prelilo" med seboj. Saj menda veste, zakaj je božiček preživel tudi komuniste? Ker je bel in rdeč hkrati :)

Pri ameriškem sposojanju je treba biti pazljiv namreč. Zelo radi se grejo Ameri neke "tradicije", ki naj bi izhajale iz Evrope. Pri tem pa pomešajo vse skupaj in na koncu dodajo še en kup lastnega balasta in to vam/nam zapakirajo kot tradicijo.
Bom razložila na primeru. Trenutno če boste kaj obiskali Avstrijo in Nemčijo ter dobro pogledali po "štantih" na predbožičnih sejmih, boste pri okraskih za novoletno jelko videli okraske v obliki kumaric. To namreč Ameri kupujejo kot obsedeni. Zakaj? Zaradi nekega verovanja v tradicijo, ki to sploh ni. Namreč Ameri so prepričani, da tradicija obešanja kumarice izvira iz nemške tradicije priseljencev. Zadeva gre nekako tako: na predbožični večer kot zadnji okrasek nekdo od domačih obesi kumarico na jelko. Potem pa kdor prvi najde ta obesek na jelki, dobi poleg običajnih (svojih) daril tudi posebno dodatno darilo.
Zadeva prvič ni nemška. Drugič poteka čisto drugače. Ampak preden predstavim originalno tradicijo kumaric, naj opozorim na češnjo te ami-europa komedije. Mladi Nemci v zadnjih letih so vedno bolj navdušeni nad ameriško kulturo. Imajo maincoon mačke, pitbul pse, babyshoverje ... in podobno tega, kar se uvaža tudi v Slovenijo. Enako je pri kumaricah, zdaj Nemci obešajo kumarice na drevo in verjamejo, da gre za ameriško kulturo praznovanja božiča. Totalna zmešnjava, sposojanje in prelitje.
Za tiste, ki bi vas tradicija s kumaricami veselila pa sledeče. Kumarice, predvsem vložene, so se nekoč in nekdaj res obešale na novoletne jelke. Kot so se obešali orehi, jabolka, kvačkani angelčki, verige iz perlic ter papirnate zvezde in ptice. Verjetno starejši med bralci poznajo te stare novoletne jelke, ko še ni bilo steklenih in plastičnih okraskov. Zadeva je povezana s slovansko kulturo. Namreč do reke Elbe so Slovani naseljevali vzhodni del Nemčije, dokler jih germanska ljudstva niso podjarmila ali zasužnjila. Kljub temu se je slovanska kultura ohranila. Tako imamo še danes Lužiške Srbe, pa območja poseljena s češkoslovaškimi skupinami, slovanskimi skupinami iz habsburške monarhije, ter posameznimi skupinami Lužiških Srbov.
En tak poseben teritorij so Erzgebirge - hribovje, kjer se je slovanska kultura zelo ohranila. Zakaj to razlagam? Ker imajo Slovani posebno "ljubezen" do vloženih kumaric, vložene zelenjave in kulinarike. Tisti bolj svetovljanski med vami veste, da na Češkem ne boste dobili solate iz kumaric s soljo, ampak sladico iz kumaric s sladkorjem. Torej češke in lužiško-srbske kulture na določenih vzhodnih območjih Nemčije so ob rojstvu boga sonca, ki se je pred pokristjanjenjem in uvedbo božiča praznoval okoli 24. decembra, na veje zimzelenih dreves (kasneje smreke) obešali kumarice. Tisti, ki je prvi videl ali prvi dosegel kumarico, je dobil kot nagrado sladico iz kumaric. Ponekod je ta tradicija še deloma ohranjena, ampak gre bolj za posamezne družine. Ameri jo pa na novo ustanavljajo in prirerajo po ameriško ,da je IN.

kislo sladke kumare je napisal/a: ↑

nemški mediji je napisal/a: ↑

"Sposojanje" je eno, v smislu ideje. Kot osebnost in ikona pa je bil umetno ustvarjen. Kasneje pa se je seveda zaradi neumnosti ljudi vse skupaj malo "prelilo" med seboj. Saj menda veste, zakaj je božiček preživel tudi komuniste? Ker je bel in rdeč hkrati :)

Pri ameriškem sposojanju je treba biti pazljiv namreč. Zelo radi se grejo Ameri neke "tradicije", ki naj bi izhajale iz Evrope. Pri tem pa pomešajo vse skupaj in na koncu dodajo še en kup lastnega balasta in to vam/nam zapakirajo kot tradicijo.
Bom razložila na primeru. Trenutno če boste kaj obiskali Avstrijo in Nemčijo ter dobro pogledali po "štantih" na predbožičnih sejmih, boste pri okraskih za novoletno jelko videli okraske v obliki kumaric. To namreč Ameri kupujejo kot obsedeni. Zakaj? Zaradi nekega verovanja v tradicijo, ki to sploh ni. Namreč Ameri so prepričani, da tradicija obešanja kumarice izvira iz nemške tradicije priseljencev. Zadeva gre nekako tako: na predbožični večer kot zadnji okrasek nekdo od domačih obesi kumarico na jelko. Potem pa kdor prvi najde ta obesek na jelki, dobi poleg običajnih (svojih) daril tudi posebno dodatno darilo.
Zadeva prvič ni nemška. Drugič poteka čisto drugače. Ampak preden predstavim originalno tradicijo kumaric, naj opozorim na češnjo te ami-europa komedije. Mladi Nemci v zadnjih letih so vedno bolj navdušeni nad ameriško kulturo. Imajo maincoon mačke, pitbul pse, babyshoverje ... in podobno tega, kar se uvaža tudi v Slovenijo. Enako je pri kumaricah, zdaj Nemci obešajo kumarice na drevo in verjamejo, da gre za ameriško kulturo praznovanja božiča. Totalna zmešnjava, sposojanje in prelitje.
Za tiste, ki bi vas tradicija s kumaricami veselila pa sledeče. Kumarice, predvsem vložene, so se nekoč in nekdaj res obešale na novoletne jelke. Kot so se obešali orehi, jabolka, kvačkani angelčki, verige iz perlic ter papirnate zvezde in ptice. Verjetno starejši med bralci poznajo te stare novoletne jelke, ko še ni bilo steklenih in plastičnih okraskov. Zadeva je povezana s slovansko kulturo. Namreč do reke Elbe so Slovani naseljevali vzhodni del Nemčije, dokler jih germanska ljudstva niso podjarmila ali zasužnjila. Kljub temu se je slovanska kultura ohranila. Tako imamo še danes Lužiške Srbe, pa območja poseljena s češkoslovaškimi skupinami, slovanskimi skupinami iz habsburške monarhije, ter posameznimi skupinami Lužiških Srbov.
En tak poseben teritorij so Erzgebirge - hribovje, kjer se je slovanska kultura zelo ohranila. Zakaj to razlagam? Ker imajo Slovani posebno "ljubezen" do vloženih kumaric, vložene zelenjave in kulinarike. Tisti bolj svetovljanski med vami veste, da na Češkem ne boste dobili solate iz kumaric s soljo, ampak sladico iz kumaric s sladkorjem. Torej češke in lužiško-srbske kulture na določenih vzhodnih območjih Nemčije so ob rojstvu boga sonca, ki se je pred pokristjanjenjem in uvedbo božiča praznoval okoli 24. decembra, na veje zimzelenih dreves (kasneje smreke) obešali kumarice. Tisti, ki je prvi videl ali prvi dosegel kumarico, je dobil kot nagrado sladico iz kumaric. Ponekod je ta tradicija še deloma ohranjena, ampak gre bolj za posamezne družine. Ameri jo pa na novo ustanavljajo in prirerajo po ameriško ,da je IN.

Jaz vem samo, da so sladke vlozene kumarice tipicne za angleska govorna obmocja, vkljucno z Ameriko, kjer se tudi vlozene kisle kumarice tradicionalno obvezno sladkajo. kisle kumarice brez sladkorja se v Ameriki stejejo za poljske in se tudi prodajajo pod imenom Polskie ogorki. In Poljska je cisto zraven krajev, ki jih omenjas.
Predlagas, da se poredne otroke nagradi s kislimi kumaricami?

crna_vrtnica_neprij je napisal/a: ↑

hjaa je napisal/a: ↑

V angleškem časniku zanimiv naslov celostranskega članka: Ker smo v prejšnjem stoletju kopirali Švedsko permisivno vzgojo smo vzgojili generacijo pošasti, ki sedaj vzgaja svoje otroke v še večje pošasti.

Za permisivno vzgojo je značilna podrejena vloga staršev do otrok. Zato je že navzven vidno, da je otrok tisti, ki postavlja pogoje, zahteve in želje, medtem ko starši bolj ali manj te zahteve zgolj izpolnjujejo. Otrokom, ki so deležni permisivne vzgoje, je vse dovoljeno, mej ne poznajo, če naredijo kaj narobe, se s posledicami njihovih napak soočijo starši, saj so otroci premajhni, preslabotni, prenežni...

Pri takšnem načinu vzgoje starši prevzamejo odgovornost tudi za otrokove napake, otrok pa se ne nauči povezave med svojo odločitvijo in posledicami te odločitve. Na tak način je otroku odvzeta možnost, da bi postajal vedno bolj samostojen in odgovoren, zato kmalu naleti na omejitve in težave, ki jim ni dorasel, zunaj družine. Slabost takšnega načina vzgoje je tudi v tem, da se otrok ne počuti varnega, saj živi v stalni negotovosti; enkrat gre spat ob sedmih z umitimi zobki in oblečen v pižamo, drugič ob polnoči omahne v posteljo kar oblečen in neumit.

Ampak v svojem krogu poznam le en primer tipične permisivne vzgoje in mogoče 2, ki sta blizu temu. Vsi ostali se trudijo zdravo vzgajati, z mejami. Seveda so tudi razlike, ker nekteri starši imajo več financ in lahko otroku privoščijo več, nekateri manj. In potem se tiste prve takoj označi, da otrok vse dobi, da se ga vzgaja permisivno, kar je lahko daleč od resnice. Tiste s tipično permisivno vzgojo opaziš že zelo zgodaj, saj imajo težave tako v vrtcu kot v šoli, ker jim je težko priznati avtoriteto učiteljici/vzgojiteljici....
Zato trdim, da je veliko več nevoščljivosti, do tistih, ki si lahko privoščijo več kot dejanske permisivne vzgoje.

Vzgojna poteza je napisal/a: ↑

Otrok ni priden. Kako bo na otroka vplivalo, če dobi palico namesto darila?