Vedno se je zbujala pred njim.
In čeprav je bilo to jutro drugačno, ji je tudi tokrat uspelo z mačjimi gibi zdrsniti iz postelje, ne da bi se ga ob tem dotaknila in zmotila njegov spanec. Na poti do kopalnice je na kratko postala pred priprtimi vrati otroške sobe in po ritmu otroškega sopenja uganila, da ima na voljo še vsaj pol ure miru. In tega je danes potrebovala. A močna neonska svetloba kopalniškega ogledala jo je kot pest udarila naravnost v obraz, da se ji je zavrtelo pred očmi in se je morala z obema rokama okleniti umivalnika. Dvignila je pogled in uzrla svoj obraz v ogledalu. Hello stranger!
Včeraj je prvič prevarala moža. V odsevu ogledala je kot uročena strmela v svoj obraz in na njem iskala najmanjšo sled ali senco prevare. Dušilo jo je v prsih, strop se je vrtel in roke so ji drhtele, a bele brisače so kot vedno mirno visele z obešalnikov in otroško perilo je kot vedno razmetano ležalo na tleh kadar nje ni bilo doma in je moral on spraviti otroka v posteljo. Zdrznila se je, ko je naposled zaslišala njegove drsajoče korake na hodniku, in uspelo se ji je pravočasno zateči v zavetje tuša, tik preden je vstopil v kopalnico in jo jel zasipati z ljubečimi vprašanji, Kako si se imela včeraj, Miška? Enakomerno šumenje vode je bilo v tem trenutku njen edini alibi in stala je tam pod vodo kot omamljena, še dolgo potem ko je že odšel. Želela si je, da bi voda z vonjem tujca sprala z nje tudi težo te preklete noči. 
Tako kot ji je bila njegova jutranja pozornost navadno všeč, ji je bila to jutro odveč. Njegova prijazna ustrežljivost, jo je bodla kot posmeh nekoga, ki ve za zločin, a se pretvarja in čaka na pravi trenutek za izrek sodbe.
Pripravil ji je zajtrk, skuhal dišečo kavo in kot maček zadovoljno čakal na njen hvaležni poljub. A poljuba ni bilo, na omejenem prostoru kuhinje je iskala zapletene poti, da se ne bi obregnila vanj in da bi se izognila njegovim preiskujočim rokam. Skrivaj ga je pogledovala, ocenjevala ali je kaj začutil in ali je opazil spremebno. In da bi preprečila sume, je kot pokvarjen multipraktik brez prestanka trosila nesmisle, omenjala šolske ocene, prihajajoče roditeljske sestanke, otroške prehlade…

Vse dokler je ni z resnim pogledom in odločnim, mirnim glasom prekinil.
Draga, si končno razmislila? Kako si se odločila?
Touran ali Passat?

Čakam nadaljevanje. 🙂

Vprašanje je bilo kot razrešitev. Kot bi nekdo odprl ventil s kisikom, kot bi v zjutraj v splanici na stežaj odprla okna in bi vanjo vdrla svežina jasnega jutra. Ničesar ne sluti, jo je sladko spreletelo. Končno je lahko zadihala in pritisk v prsih je začel popuščati. Kakšno neumno vprašanje, se je nasmehnila navzven, in še bolj sama vase. Seveda ima rada tudi njega. Popolna ženska zasluži več. In ona je popolna.
“Passat, seveda”, je mirno odgovorila.
Poklicala ga bo iz službe. Naj ve, da misli nanj. Kakšen čudovit dan!

On je mirno pil kavo dalje. Kako je lahko tako mirna in vase prepričana, da ničesar ne sluti. Njegovi možgani so iskali pot za pobeg. Kako lepo diši, ljubi jo in šum dežja, ki jo je vedno vzburil in sta na hitro skočila med rjuhe. Toda to je bilo nekoč.

Ni se zavedala, da ji je postavil vprašanje o njiju. Touran ali Passat.
Sam vozi Tuoran-a.
Naj ji pove, da ve zanju? Ne, šel se bo njeno igro, se je odločil.

V enem dnevu se lahko življenje zasuka, in vprašanja, ki so imela še včeraj smisel, postanejo na lepem absurdna in nepomembna. Kar v njej le poglobi občutek izdaje in nepovratnosti v prejšnje preprosto življenje – pa čeprav on (še) ne sluti ničesar.