Mučenje v domu upokojencev Danice Vogrinec Maribor
Sosed tega doma upokojencev pripoveduje, da ponoči sliši večkrat žensko vpitje :Na pomoooč!
Ena gospa vso noč vpije, nato jih več skupaj vpije : Na pomoooč!
Zakaj jim nihče ne pomaga? Gospa ima mogoče bolečine, mogoče je privezana, morali bi jo redno obračati, se z njo pogovarjati, a ji ne pomagajo, ker se jim ne da, ker raje kofetkajo!
Zdravnice tam tem ubogim ljudem večkrat dajejo močne antipsihotike in pomirjevala, toda po njih telesne bolečine ostanejo, ampak nemočni človek nima več moči od bolečin klicati na pomoč ! Si lahko predstavljate take muke in pekel, v katerega spravljajo “strokovnjaki” nemočne ostarele!
Ne morem s tem živeti, javila sem že na 080 1200, kjer so mi rekli, da moram poklicati 113, da bodo policisti preverili, kaj se dogaja.
Na ta telefon tega doma upokojencev 02 480 61 00 je zaposlena pravkar suvereno samozavestno povedala, da imajo ljudje vso terapijo, ki jo potrebujejo. Zelo me skrbi, ker se bojim, kaj bo jutri z gospo, ki je sinoči vpila in vsako noč!
Če bo jutri tista gospa ponoči tiho, je jasno, da je dobila prisilno pomirjevalo, z namenom prikrivati zlorabo oz. zanemarjanje in grdo ravnanje, po katerem se bo vsega zavedala, ampak ne bo mogla več vpiti ponoči : Na pomooč!
Zakaj grdo ravnajo s starostniki v domovih, zanemarjajo njihove potrebe jim ne lajšajo bolečin?
Starostniki po domovih imajo vrsto diagnoz, za vsako posebej zdravnik doloci terapijo. Dve tretjini starostnikov jemlje uspavala. Eni ga jemljejo zaradi tega ker sami izrazijo zeljo in brez njega ne morejo zaspati, drugim je spet nujno urediti ritem spanja. Vaš link
Pri demenci, shizofreniji itd. je zelo tezko najti pravo terapijo. Cilj terapije je ta, da je oseba umirjena in sodeluje. Nekateri postanejo zaspani in bi cele dneve spali, pri drugih ni ucinka in so zelo nemirni.
Oseba z zelo tezko demenco je lahko zelo nemirna, glasna in agresivna. Predvidevam da je ta gospa nepokretna,
ampak se vedni pri moceh da klice na pomoc.
Verjetno je dobila vso terapijo, vendar pri njej nima ucinka (govorim iz izkusenj) lahko pa tudi da so svojci podpisali izjavo da odklanjajo vso psihiatricno in pomirjevalno terapijo. Zal sestri drugega ne preostane drugega, kot da vse ostale stanovalce, na nek nacin zasciti od vpitja te gospe. Zalostno vendar resnicno.
Ce se bo gospa proti jutru umirila, verjemite, da je verjetno zaspala od utrujenosti.
Si želite tako preživeti par let?
Da jokaš v postelji, da te en tuj hrani z žlico (pa še to na brzino, ker čaka še 8 drugih lačnih) ?
Da te pridejo zjutraj premaknit in malo obrisat?
In potem gledaš v zid cele ure…. dan za dnem! Te boli hrbet. te bolijo noge…. nikogar blizu.
Veš da si na koncu – zakaj še živet? Ne moreš brat, ne jest, ne odvajat…. zakaj ležat in bit v breme? Pa bolečine, strah, naveličanost…. ?! Če je pa kdo še nesramen, nasilen (bolezensko)
kaj boš?
Niti enega doma za starostnike niso zgradili, niti ne dajo konkretnih plač delavkam!! Vse samo v svoje žepe z akademiki na čelu!!
Meni je slabo, ko gledam to kriminalno svojat. Mafijo! Nisem SDS – dam pa prav temu antipatikusu, ki je še vedno bolj prebavljiv kot ta staruh, ki ga toži!
Dejstvo je, da se starostnikom v domovih za ostarele predpisuje prevec tablet, tudi psihiatricnih, v glavnem, da je pred njimi mir.
Kaj ima scitit ostale stanovalce pred njo? Saj jih ne napada. Ona potrebuje zascito. Naj se sestra ali nekdo od osebja vsede knjej in naj pokramlja z njo, ne pa, da se jo pusti vpiti do onemoglosti. Kdaj pomislite, da boste en dan sami na mestu te gospe?
Tudi pri nas v domu naše mame je bila dementna gospa, katera je ves čas vpila na pomoč. podnevi in ponoči, ves čas je delala neke prisiljene gibe in se gugala naprej in nazaj. ko so končno svojci popustiili in dovolili, da jo pogleda psihiatrinja in predpiše tablete, je gospa postala mirna, ni več vpila in tudi poredila se je, saj je sestra rekla, da je gospa trpela in izgubljala energijo v agoniji, ki jo je doživljala v sebi. tako da jaz vrjamem, da bi bilo treba vcasih svojce prijaviti na socialno, ker ne dovolijo zdravstvenemu osebju ob poslabšanju psihičnega in fizičnega stanja ukrepati po svojih znanjih.
mislite datisti stanovalci, ki so nemirni in vijejo, to delajo iz veselja? nekaj jih preganja in zakaj se jim nebi pomagalo, če si sami ne morejo?
Dejstvo je, da se starostnikom v domovih za ostarele predpisuje prevec tablet, tudi psihiatricnih, v glavnem, da je pred njimi mir.
Kaj ima scitit ostale stanovalce pred njo? Saj jih ne napada. Ona potrebuje zascito. Naj se sestra ali nekdo od osebja vsede knjej in naj pokramlja z njo, ne pa, da se jo pusti vpiti do onemoglosti. Kdaj pomislite, da boste en dan sami na mestu te gospe?
[/quote]
Kramljanje v domu 🙂 Nedvomno.
Je pa zamišljeno zelo
Še okoli kramljanja zaposlenih z oskrbovanci. Zavod za zaposlovanje nenehno razpisuje javna dela z nazivom družabništvo za ostarele v domovih. Pri opisu del je navedena animacija, pomoč pri igrah, in podobne zadeve, ki jih zaposleni zaradi preobilice dela nimajo časa zagotavljati. Seveda pa je zraven še dodaten opis, ki pravi, pomoč pri opravljanju del zaposlenih pod njihovim neposrednim nadzorom.
In tako ob pomanjkanju kadra, družabništvo, kramljanje, in animacijo vzame hudič in se spremeni v najbolj neprijetna dela, katera tam obstajajo. Nezaposleni se teh javnih del otepajo kot hudič križa, ker po ustnem izročilu zelo dobro vedo, da ne gre za kramljanje, oziroma družabništvo, ampak se tam spremenijo v negovalni kader, ki je še slabše plačan od ostalih, kajti javna dela so plačana pod minimalcem. Delajo sobote, nedelje praznike, čeprav zaposleni javnih del tega ne bi smeli. Delajo popoldneve. Ne delajo nočnih. Ne smejo prekiniti, ker bi izgubili nadomestilo, bonitete. Ne smejo zavrniti, ker bi ravno tako izgubili vse. Tako vaše ostarele negujejo ljudje, ki tega niso vešči, ki to opravljajo z največjim odporom, in ki so se znašli tam po spletu za njih nesrečnih okoliščin. Še bodo oskrbovanci klicali na pomoč.
Prepričana sem, da v domu nikogar ne mučijo.
Žal je med starostnikih tudi veliko bolnikov z demenco, depresijo, shizofrenijo. Kdo ve, kaj v sebi doživljajo ti ubogi ljudje. Težko je najti tudi ustrezno zdravilo. Vsak organizem reagira drugače.
Med dementnimi bolniki je veliko tudi nemirnih, ki kričijo, preklinjajo, ne spijo. Ja, grozno je, ampak dejstvo je, da je tako žal življenje.
Kolikor mi je znano, je ponoči dežurnih tudi zelo malo zaposlenih. Vse je žal v službi kapitala.
Pojdi tja in skrbi za njo.Pogovarjaj se, beri ji knjige in jo pelji vsak dan ven.
Ne moreš in ne zmoreš?
Potem pa nehaj.Ženska dobi vse, kar lahko dobi.Sigurno je dementna, zato vpije, kar pač vpije.
Pojdi na kakšno predavanje kdaj o starostnikih, pa boš videla, da oni delujejo popolnoma drugače kot mlajši ljudje.
Tudi otoci v vrtcu jokajo.
A misliš, da jih mučijo?
Tudi doma in v trgovini jokajo, vreščijo in se mečejo po tleh.
A misliš, da zato delajo to, ker jih starši mučijo?
Pojma nimaš o starejših ljudeh, pojma nimaš o bolnikih. Prepusti stvari stroki in ne vmešavaj se.
Seveda ji bodo dali pomirjevala.Kaj pa naj. Lahko ji dajo Persen Forte. Na naravni osnovi.
Če še nikoli nisi imela opravka s starejšimi, bolnimi in dementnimi ljudmi, se ne smeši in ne kliči policije!
Najprej se informiraj, kako ti ljudje sploh delujejo.Preberi literaturo, obišči take ljudi v domu – pa boš nehala težit s policijo in prijavljanjem.
Lahko pa se zaposliš tam.
Prav nič ti ne bom fouš.
Priklonim se pred vsakim, ki ima tam službo.
Ni jim lahko.Starejši so dostikrat zelo težavni. To je popolnoma druga generacija ljudi, ki je ti ne razumeš.
Očitno ne.
Zato s prstom ne kaži na zaposlene, ampak na svojo nevednost.
P.S.Ne delam v domu , sem pa doma v bližini.
Strah me je in smili se mi gospa! Samo zato sem o tem pisala! Nimam kar pravice vstopiti ponoci noter. Ali naj po vasem kar vdrem v dom upokojencev in resim gospo njenih verig??
In ne poznam te gospe, ki ponoci klice na pomoc! Samo strah me je cloveskega trpljenja, rada bi ji pomagala, pa se bojim, da bi si nakopala hude probleme zaradi ocitne vsemogocnosti in nedotakljivosti strokovnega negovalnega osebja! Ki to velikokrat ni, ali pa svoje delo opravljajo z odporom, saj starki nikakor in nikakor ne pomagajo k izboljsanju pocutja s pogovori, igro in animiranjem. Ampak ji ocitno povzrocajo hude bolecine s prisilnimi pomirjevalnimi tabletami in injekcijami, ki jih zdravnik itak vsem predpise zaradi starosti, mogoce pa ta gospa nima svojcev ali je svojci nimajo radi??
Ne sumim jih pretepanja ostarelih, pac pa njihove pasivnosti, saj se jim zdi taksno clovesko trpljenje nekaj normalnega, srce parajoce nemocno vpitje zaklenjene in v bolecinah privezane osebe. Zato, ker je zenska stara in nepokretna.
Vsak od nas se lahko znajde na njenem mestu in bodo klici na pomoc preslisani ali ocenjeni kot “normalni” zaradi demence in starosti!
Se POPOLNOMA strinjam.Najlažje je s prstom kazati na druge, klicati policijo ( dajte no, a policisti pa nimajo drugega dela kot ugotavljati , zakaj neka bolna ženska vpije?)
Seveda jim dajo tablete.Tudi v bolnišnicah dajejo protibolečinske tablete, pa tudi obliže.
Saj obstaja protibolečinska ambulanta.
Hvalabogu, da se takim bolnikom lahko pomaga.
Pejte delat v dom, dragi ljudje ali pa imejte enega takega doma, ki vas bo vsako noč v luft metal.
Potem boste hitro spremenili mnenje.
Avtorica, malo se smešiš s tem svojim zapisom in obnašanjem.Če je pa res tako hudo – pot pod noge s tem sosedom, pa pojdita v dom in obiščita to žensko.
Takoj bosta videla, koliko je ura.
Tudi vidva ji ne bosta mogla pomagati.
Moja sorodnica je imela letos hudo bolnega očeta.
Ker ni želel v dom, so ga imeli doma. Naredili VSE zanj. VSE.
Kaj je delal? Vpil in tulil, naj mu dajo pištolo, da se bo ustrelil.
Udaril ženo, podil hčero, naj pride sin, moški. Ker da z babami ni nič. Pa so vsi skakali okrog njega vsako minuto.
Zato ne obtožuj zaposlene.Oni imajo – verjemi – polne roke dela. Nimajo samo enega oskrbovanca.
Pojdi v dom k ljudem na obisk.Spoznaj jih, spoznaj njihove bolezni in njihovo spremenjeno psiho.
Kajti psiha se v bolezni spremeni.Ljudje postanejo živčni, sitni, popolnoma drugi.
Lahko da se ženska sploh ne zaveda, kaj vpije.
Zdaj pa – pod pod noge in v dom.Delaj jim družbo, pa boš brez obtoževanja videla, kako in kaj.
Bomo videli, koliko in kaj boš zmogla in koliko bo zate potem še srceparajoče…
Opozorite Humanitarček. Zadnje čase se tudi medijsko izpostavljajo in objavljajo žalostne zgodbe starejših ljudi.
Npr.
https://www.rtvslo.si/slovenija/zalostna-jesen-stevilnih-starostnikov-dorucak-s-pestjo-makaronov-za-nedeljsko-kosilo/504654
Se strinjam, da se zaposleno osebje ne potrudi dovolj za ljudi v Domovih za ostarele. Sama sicer nimam izkušenj, mi je pa pripovedovala soseda, ki je imela mamo v Domu. Rekla je, da so ubogi predvsem tisti, ki jih nične ne prihaja obiskovat.
To je delo, ki bi ga človek moral opravljati s srcem, vemo pa, da je težko dobiti delavce, ki bodo to delo opravljali, kaj šele s srcem. Sem že marsikaj slišala, do tega,da nekatere rade delajo nočne, ker prihajajo fantje na obiske (zanimivo tudi zaposleni fantje na Policiji) in se družijo in zabavajo. Na ta način zaposlene res ne bodo slišale nekoga, ki prosi za pomoč.
Pa starejši pošteno plačujejo bivanje v Domovih (npr. dijak v Dijaškem domu plača 250 eur za Dijaški dom, ima 3 x na dan hrano, vemo pa kakšne so cene v Domovih). Žalostno, da dostojna starost postaja luksuz.
Ne vem zakaj ni kakšnih inšpekcij, ki bi hodile nenapovedano, tudi ponoči, če je potrebno. Saj tržni inšpektorji tudi zvečer hodijo npr. v gostilne, preverjajo nočne popuste…
Opozorite Humanitarček. Zadnje čase se tudi medijsko izpostavljajo in objavljajo žalostne zgodbe starejših ljudi.
Npr.
https://www.rtvslo.si/slovenija/zalostna-jesen-stevilnih-starostnikov-dorucak-s-pestjo-makaronov-za-nedeljsko-kosilo/504654
Se strinjam, da se zaposleno osebje ne potrudi dovolj za ljudi v Domovih za ostarele. Sama sicer nimam izkušenj, mi je pa pripovedovala soseda, ki je imela mamo v Domu. Rekla je, da so ubogi predvsem tisti, ki jih nične ne prihaja obiskovat.
To je delo, ki bi ga človek moral opravljati s srcem, vemo pa, da je težko dobiti delavce, ki bodo to delo opravljali, kaj šele s srcem. Sem že marsikaj slišala, do tega,da nekatere rade delajo nočne, ker prihajajo fantje na obiske (zanimivo tudi zaposleni fantje na Policiji) in se družijo in zabavajo. Na ta način zaposlene res ne bodo slišale nekoga, ki prosi za pomoč.
Pa starejši pošteno plačujejo bivanje v Domovih (npr. dijak v Dijaškem domu plača 250 eur za Dijaški dom, ima 3 x na dan hrano, vemo pa kakšne so cene v Domovih). Žalostno, da dostojna starost postaja luksuz.
Ne vem zakaj ni kakšnih inšpekcij, ki bi hodile nenapovedano, tudi ponoči, če je potrebno. Saj tržni inšpektorji tudi zvečer hodijo npr. v gostilne, preverjajo nočne popuste…
[/quote]
Zakaj pa ne greš ti tja za direktorico?
Ker potem bi bilo VSE drugače. Inšpektorji bi lahko prišli kadarkoli, tudi opolnoči pa bi bilo vse šik in frik….
POPOLNO!
Današnja družba ni naklonjena starostnikom in ne starosti kot (nekoristnemu) življenskemu obdobju.
Družba je vedno bolj storilnostno naravna, tehnološke spremembe so prevelike, da bi jih lahko starostnik osvojil in se na njih prilagodil.
Svojci so preokupirani z lastnim bojem za preživetje, mladina s socialnimi omrežji, za babice in dedke ne ostane ne časa ne energije. Starostniki so prepuščeni sami sebi, v najboljšem primeru (res najboljši?) inštitucijam, ki pa so finančno in kadrovsko podhranjene. V dobi kanibalskega kapitalizma ni prostora za starostnike, ker predstavljajo zgolj strošek.
Osebno si starosti v domu starostnikov ne bi želel doživeti – vsaj v današnji razmerah ne. In čez nekaj let bomo najbrž na današnjo dobo gledali kot na zlato obdobje humanizma in socialne pravičnost…
Kako ste zategnili vsi v eno v podobnem smislu. Moj opis in tak naslov ‘Mučenje’ je morda v tujih očeh res pretiravanje, ker je opisano skozi oči te neznane varovanke doma, ampak kaj pa je to drugega kot mučenje, če kličeš na pomoč in je ne dobiš? Ali bodo tudi nas nekoč reševali kakšni prostovoljci, ali pa je to vendarle naloga osebja, ali pa nas bodo celo kljub dovolj osebja vsi preslišali zaradi naše demence in starosti. Kot da si oseba v starosti ne zasluži dostojne starosti in lajšanja ter odpravljanja duševnih in telesnih bolečin. Mislim si, ali morda gospa umira in potrebuje paliativno oskrbo, a je ne dobi. Nekaj tu ni normalno in to ni dostojno umiranje, niti, če bi bila demenca! Prostovoljka res ne morem biti zaradi moje naporne službe z veliko vožnje in velike oddaljenosti, pomoč pa potrebuje ponoči, ne podnevi. In da me nazadnje še ne tožijo zradi razžalitve in laganja : najprej starko s pomirjevali nafilajo, da zaspi in dokažejo, da ona ne kliče cel teden ponoči Na pomoč …. nato pa si še lahko izmislijo, da sem se jaz pod balkoni tam drla Na pomoč!
Če pa delam osebju krivico, jo čisto nehote, saj sem vendar podala samo natančen opis nočnega dogajanja in stanja, kakor mi ga je izpovedal sosed te ustanove. Moj strah pa je, da bi tej ubogi gospe kakšna močna pomirjevala povzročala še hujše telesne bolečine zaradi nepremičnosti, osebje pa je noče priti na vsake pol ure obrniti, ali nima časa zanjo, povedati pa ona ne bo mogla več za svoje trpljenje.