v šolah tradicionalni slovenski zajtrk
kakšno metanje peska v oči, ni mi jasno, da tudi mediji ne zzaštekajo in enkrat napišejo resnico glede tega zajtrka..skratka, v sloveniji domačega meda pridelamo za cca.30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} šolskih zajtrkov, ostalo je vse uvoz is Kitajske. jabolka v več kot 60 °ne pridejo v šolo iz Slovenije ampak z drugih držav, Hrvaška, Bosna, Poljska, Španija,… Potem kruh – moka zanj je skoraj 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} Ukrajinska, maslo je do 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} iz uvoza,….pa kaj je tukaj slovenskega??? Ne se že sami iz sebe norcev delati, kmetijsko ministrstvo in kmetijska zbornica nista še nikoli nič za slovenca naredili, samo za svoj žep!!!
Takole:
jaz kupujem med pri lokalnem čebelarju, ki vsako leto sodeluje na teh zajtrkih – z medom, ki ga sam pridela. Enako tudi njegovi kolegi iz lokalnega Čebelarskega društva. Na embalaži je etiketa z njegovimi osebnimi podatki. Zdaj, če ti misliš, da tip kupuje med na Kitajskem in ga polni v kozarce z etiketo, na kateri so navedeni njegovi osebni podatki – je to tvoj problem.
V bližnji okolici imamo kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo mleka in prodajo izdelkov na domu. Tam tudi jaz kupujem sir in maslo. Tudi oni sodelujejo pri ponudbi na teh zajtrkih.
Enako tudi sadjarji. Kadar nimam dovolj jabolk iz svojega visokodebelnega sadovnjaka (primer letošnje leto) grem do sadjarja, s katerim se osebno poznam in jih tam kupim. Ne verjamem, da mi podtakne jabolka iz Poljske, saj mu je v interesu, da svoj pridelek čim bolj ugodno proda. Tudi on sodeluje pri teh šolskih zajtrkih.
MONe ste polne nekih sumničenj in zarot, delate probleme tam, kjer jih ni.
Ja pohvalno, samo takih šol je malo, nekatere za to nimajo sredstev, nekatere ne sodeluejo z lokalnimi proizvajalci – tu gre predvsem za več šol iz večjih mest, nekatere nočejo ali ne znajo. Vsak ravnatelj dela malo po svoje, je pa res da šole z manjših krajev imojo lažji in možen način kontakta do direktnih proizvajalcev, šole iz mest pa tega nimajo. v ljubljani je recimo 52. Osnovnih šol in upam si trditi, da jih večina nima lokalnih dobaviteljev.
Ja pohvalno, samo takih šol je malo, nekatere za to nimajo sredstev, nekatere ne sodeluejo z lokalnimi proizvajalci – tu gre predvsem za več šol iz večjih mest, nekatere nočejo ali ne znajo. Vsak ravnatelj dela malo po svoje, je pa res da šole z manjših krajev imojo lažji in možen način kontakta do direktnih proizvajalcev, šole iz mest pa tega nimajo. v ljubljani je recimo 52. Osnovnih šol in upam si trditi, da jih večina nima lokalnih dobaviteljev.
Takole:
jaz kupujem med pri lokalnem čebelarju, ki vsako leto sodeluje na teh zajtrkih – z medom, ki ga sam pridela. Enako tudi njegovi kolegi iz lokalnega Čebelarskega društva. Na embalaži je etiketa z njegovimi osebnimi podatki. Zdaj, če ti misliš, da tip kupuje med na Kitajskem in ga polni v kozarce z etiketo, na kateri so navedeni njegovi osebni podatki – je to tvoj problem.
V bližnji okolici imamo kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo mleka in prodajo izdelkov na domu. Tam tudi jaz kupujem sir in maslo. Tudi oni sodelujejo pri ponudbi na teh zajtrkih.
Enako tudi sadjarji. Kadar nimam dovolj jabolk iz svojega visokodebelnega sadovnjaka (primer letošnje leto) grem do sadjarja, s katerim se osebno poznam in jih tam kupim. Ne verjamem, da mi podtakne jabolka iz Poljske, saj mu je v interesu, da svoj pridelek čim bolj ugodno proda. Tudi on sodeluje pri teh šolskih zajtrkih.
MONe ste polne nekih sumničenj in zarot, delate probleme tam, kjer jih ni.
[/quote]
Ja lej, skoraj ni dneva brez kakega odpoklica, mene ne čudi da folk postaja paranoičen, tudi jaz. Se začenjam spraševati, je to kar kupujem res ok, ali je samo ušlo kontroli.
Raje naj v šolah organizirajo zajtrk za vse otroke čez celo leto, kot smo ga imeli otroci v Jugoslaviji, ne pa enkrat na leto. V Sloveniji so sami strokovnjaki bedaki na vseh področjih !!!
[/quote]
V Jugoslaviji da smo imeli zajtrk vsi otroci čez celo leto? V kateri Jugoslaviji? V tisti, v kateri sem jaz živela, že ne. V 1. triadi smo nosili malico od doma. Potem je šola zaposlila kuharico (na naši šoli je bila to moja teta), ampak malico je bilo treba plačati. Da smo imeli zajtrk? V času od 1956 do 1964, ko sem jaz hodila v OŠ, tega ni bilo.
Takole:
jaz kupujem med pri lokalnem čebelarju, ki vsako leto sodeluje na teh zajtrkih – z medom, ki ga sam pridela. Enako tudi njegovi kolegi iz lokalnega Čebelarskega društva. Na embalaži je etiketa z njegovimi osebnimi podatki. Zdaj, če ti misliš, da tip kupuje med na Kitajskem in ga polni v kozarce z etiketo, na kateri so navedeni njegovi osebni podatki – je to tvoj problem.
V bližnji okolici imamo kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo mleka in prodajo izdelkov na domu. Tam tudi jaz kupujem sir in maslo. Tudi oni sodelujejo pri ponudbi na teh zajtrkih.
Enako tudi sadjarji. Kadar nimam dovolj jabolk iz svojega visokodebelnega sadovnjaka (primer letošnje leto) grem do sadjarja, s katerim se osebno poznam in jih tam kupim. Ne verjamem, da mi podtakne jabolka iz Poljske, saj mu je v interesu, da svoj pridelek čim bolj ugodno proda. Tudi on sodeluje pri teh šolskih zajtrkih.
MONe ste polne nekih sumničenj in zarot, delate probleme tam, kjer jih ni.
[/quote]
Agica, spet ti! Katera šola je tole, ki lahko takole kupuje? Iz tvojega sadovnjaka za šolo s 500 učenci, iz sosedovega čebelnjaka, iz bližnje pekarne. Sir??? in maslo v količini za 500 učencev.
Agica, pa kaj nalagaš in komu? Kako brez javnega naročila tole nabaviš. Sicer pa, če sama sebi prodajaš, je to zrelo za inšpekcijo?
Tebi nekaj ni jasno, gre namreč za zajtrk za učence v OŠ? Ne tvoj doma!
V Jugoslaviji da smo imeli zajtrk vsi otroci čez celo leto? V kateri Jugoslaviji? V tisti, v kateri sem jaz živela, že ne. V 1. triadi smo nosili malico od doma. Potem je šola zaposlila kuharico (na naši šoli je bila to moja teta), ampak malico je bilo treba plačati. Da smo imeli zajtrk? V času od 1956 do 1964, ko sem jaz hodila v OŠ, tega ni bilo.
[/quote]
Mi po letu 1970 smo ga imeli. Danes ga niti plačati ne moreš, ker ga v šolah preprosto ni, razen morda za 1.razred. pa toliko nekih strokovnjakov za prehrano, zdravje…
Medu je v SLO več kot dovolj. In je salamenska konkurenca. Težko sploh dobiš plac za najem za postavitev čebelnjaka.
In ja poznam čebelarja, ki vsako leto podari med šoli. Pa jabolka tudi, ker ima sadovnjak. Jabolka podari tudi drugače in ne samo en dan v letu.
Je v jedilnici velikokrat gajba jabolk in jih lahko vzame kdor želi. Ne samo tisti ki so naročeni na kosilo ali malico.
Agica, spet ti! Katera šola je tole, ki lahko takole kupuje? Iz tvojega sadovnjaka za šolo s 500 učenci, iz sosedovega čebelnjaka, iz bližnje pekarne. Sir??? in maslo v količini za 500 učencev.
Agica, pa kaj nalagaš in komu? Kako brez javnega naročila tole nabaviš. Sicer pa, če sama sebi prodajaš, je to zrelo za inšpekcijo?
Tebi nekaj ni jasno, gre namreč za zajtrk za učence v OŠ? Ne tvoj doma!
[/quote]
ti si polpismena
agata ne prodaja sadja nikomur
šole lahko za tradicionalni zajtrk nabavijo živila od vsake kmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo in čebelarja s slovenskim certifikatom (Zahteva o poreklu medu je izpolnjena tudi, če ga spremlja certifikat za Slovenski med, Kočevski gozdni med,
Kraški med ali Zlati panj.). razpis ni potreben, ker je cena vnaprej določena in za vse ista.
V času od 1979 do 1987 so bile malice in kosila na naši šoli, vendar je bilo to treba vse plačati.
Toliko o super Jugoslaviji.
So pa v šoli imeli čez mene dosti pripomb:
1980/1981: Ob koncu prvega polletja je dobil pohvalo.
1981/1982: Pohvaljen za pridno in marljivo učenje.
1982/1983: Učenec je pohvaljen za prizadevnost in marljivost pri učenju.
1985/1986: Učenec je bil 8.1.1986 pohvaljen za prizadevno in marljivo učenje.
Raje naj v šolah organizirajo zajtrk za vse otroke čez celo leto, kot smo ga imeli otroci v Jugoslaviji, ne pa enkrat na leto. V Sloveniji so sami strokovnjaki bedaki na vseh področjih !!!
[/quote]
Na nasi soli lahko zjutraj v jedilnici vsak otrok, ki zeli, nekaj malega zajtrkuje.
V 80. je bila samo malica, ki se je po dnevih zelo ponavljala, zajtrka pa ni bilo.