Na kaj pomislite, ko vidite…
…gluho osebo, ki komunicira v znakovnem jeziku? Ste se že kdaj srečali z gluho osebo? Kakšne občutke, misli ste imeli ob tem?
Ob novicah, da se slovenski znakovni jezik vpisuje v ustavo RS, razmišljam o jeziku in kako ljudje občutimo in dojemamo različne jezike. Ko sem razvijala svoje mišljenje okrog tega, se mi zdi pretresljivo, da se morajo gluhi tako zelo boriti za svoje pravice, za priznavanje njihovega jezika, da je potrebno spreminjati ustavo. Zakon torej ni dovolj močno orodje za uveljavitev osnovnih človekovih pravic, pravice do izobraževanja, dostopnosti informacij v svojem jeziku? Poraja se mi vprašanje zakaj ljudje tako težko sprejmemo jezik, ki ni govorni? Česa se bojimo?
Po podatkih WHO bo leta 2050 na svetu 900 mio ljudi z izgubo sluha, trenutno 466 mio. V tem digitalnem času so posebej ogroženi mladi, ki so pogosto izpostavljeni pre-glasni glasbi, pretirano uporabljajo slušalke… sluh bodo izgubljali prej.
Razmišljam dalje… bi se naučili znakovnega jezika, če bi oglušeli? Učenje jezik preko drugačnega čutila, vizualno, z očmi… se to samo meni zdi zanimivo in me pritegne? Zakaj se ne učimo znakovnega jezika s katerim v družbo vključujemo tudi ljudi, ki jim iz različnih razlogov ni dano, da slišijo, vpisujemo pa se na jezikovne tečaje “španščine”, čeprav… saj vemo kako je potem z utrjevanjem tega.
V znakovni jezik je tolmačenih vedno več TV oddaj…je to dobro ali slabo? Vas ob gledanju oddaje moti okno s tolmačem?
Bom vesela, če je še kdo pri volji za razvijanje teh misli. 🙂
Imejte lepo popoldne! 🙂
Danes se družba vedno bolj odpira in prilagaja invalidom. Pa naj bo kakorkoli omejen človek, ki so jih še par 10 let nazaj skrivali. Se jim posmehovali.
Če je kdo prišel na ‘sonce’, so vsi buljili. Bili so brez možnosti.
Na mene kot otroka je precej vplivala mati, ki je na te osebe grdo gledala. So bili na busu gluhonemi in se pogovarjali s svojimi gestami (ko migaš s prsti, pokažeš jezik, se popačiš…)
in samo gledaš.
Nič me DANES ne zmoti. Žal mi je vse teh ljudi, ki so nekoč životarili – da jih ja ne bo noben videl. Brihtni in sočutni pa bolj kot vsak zdrav človek.
Mislim, da imajo danes kar precej možnosti, da se vklučijo v družbo. Vedno pa naletiš na porazen folk!
So pa tudi eni, ki mislijo, da jim pripada vse. V našem bloku so invalidi – vsega opravičeni – so pa leglo največjega opravljanja in hudobije!
Prvo pomislim na iznajdljivost in kreativnost. Fascinirajo me kako lahko “slišijo”, no, čutijo glasbo s pomočjo celega telesa – npr. Evelyn Glennie – gluha tokalistka
https://www.youtube.com/watch?v=IU3V6zNER4g
Posnetek iz OI v Londonu, awesome 🙂
Mislim, da bi vse slovenske vnaprej posnete oddaje in poročila morala imeti prilagojeno za gluhe in naglušne tj. ali tolmača v znakovnem jeziku v okencu ali pa podnapise. Gledam italijanske programe in lahko povsod vklopiš podnapise (v teletekstu). Tle smo mi še precej zadaj.
V redu je, ker je po zakonodaji že obvezno v vseh dvoranah inštalirat indukcijske zanke za tiste s slušnimi aparati.
Za se učit znakovni jezik se mi zdi zanimivo, samo sem ugotovila, de ja pretežak. Za slušeče je prevelik preskok. Si mislim, da je nekako tako, kot se učiti kitajske pisave. Škoda tudi, ker se narodi v znakovnem jeziku ne razumejo med sabo.
Kaj si mislim, ko vidim govoriti dva človeka znakovni jezik? Da ni pošteno, da lahko komunicira samo z zelo malo ljudmi. Po mojem mnenju bi nas vsaj osnove morali naučiti v OŠ. Oziroma imeti vsaj izbirni predmet.
Če bi uglušela in mi drugače ne bi mogli pomagati, bi se seveda naučila.
Pa nič me ne moti, kar drugim pomaga k boljšemu življenju (tudi če poslabša mojega). Iz tega razloga sem tudi za univerzalni dohodek. Tudi če bi me stal precej več, kot zdaj plačujem državi. Ni mi prijetno, da se določene skupine ljudi kakorkoli diskriminira ali se jih diskriminatorno označuje (z lenuhi na primer).
Tvoja mati si je najbrž mislila da so zelo nevljudni in prostaški. 🙂 grdo se je pačit in kazat jezik..
Se mi zdi, da smo ljudje zelo močno vezani na in odvisni od sluha in da se tega v polnosti niti ne zavedamo. Razmišljam… kdaj smo na ostala čutila pozabili? Ob izgubi sluha so ljudje dolgo v zanikanju, nato posežejo po tehnologiji..aparatih, vsadkih. Najbrž se redki učijo znakovnega jezika in je tudi zato potrebno uveljavljati pravice preko ustave. Nov jezik se kar “ne prime”, ker se ne želimo prilagoditi. Smo (preveč) tehnološko usmerjeni, je to stvar evolucije? 🙂
Tudi meni je zelo žal teh ljudi, ker se mi zdi da kljub tehnologiji in vseh možnostih, ki jih prinaša, ne dobijo priložnost pri LJUDEH.
Tvoja mati si je najbrž mislila da so zelo nevljudni in prostaški. 🙂 grdo se je pačit in kazat jezik..
Se mi zdi, da smo ljudje zelo močno vezani na in odvisni od sluha in da se tega v polnosti niti ne zavedamo. Razmišljam… kdaj smo na ostala čutila pozabili? Ob izgubi sluha so ljudje dolgo v zanikanju, nato posežejo po tehnologiji..aparatih, vsadkih. Najbrž se redki učijo znakovnega jezika in je tudi zato potrebno uveljavljati pravice preko ustave. Nov jezik se kar “ne prime”, ker se ne želimo prilagoditi. Smo (preveč) tehnološko usmerjeni, je to stvar evolucije? 🙂
Tudi meni je zelo žal teh ljudi, ker se mi zdi da kljub tehnologiji in vseh možnostih, ki jih prinaša, ne dobijo priložnost pri LJUDEH.
Kaj si mislim, ko vidim govoriti dva človeka znakovni jezik? Da ni pošteno, da lahko komunicira samo z zelo malo ljudmi. Po mojem mnenju bi nas vsaj osnove morali naučiti v OŠ. Oziroma imeti vsaj izbirni predmet.
Če bi uglušela in mi drugače ne bi mogli pomagati, bi se seveda naučila.
Pa nič me ne moti, kar drugim pomaga k boljšemu življenju (tudi če poslabša mojega). Iz tega razloga sem tudi za univerzalni dohodek. Tudi če bi me stal precej več, kot zdaj plačujem državi. Ni mi prijetno, da se določene skupine ljudi kakorkoli diskriminira ali se jih diskriminatorno označuje (z lenuhi na primer).
[/quote]
Ja, zelo se lahko poistovetim z vašim mnenjem, imam podobne občutke. Skoraj jezo čutim ob tej človeški diskriminaciji. In niti invalidnine ne dobivajo.
Pravijo, da slepota odtujuje od reči, gluhota od ljudi. Koliko osamljenosti mora biti tukaj…
Awesome! Hvala za tole 🙂
meni je ful všeč izražanje v znakovnem jeziku ob glasbi, pripovedno…
Awesome! Hvala za tole 🙂
meni je ful všeč izražanje v znakovnem jeziku ob glasbi, pripovedno…
https://youtu.be/1E0VdL9UqtM
[/quote]
Lep posnetek, prav vidiš, da uživa s srcem. Pristno.
Nočem napisat, da jim kaj manjka, ker mislim, da jih s tem postavljam v slabšalno vlogo. Samo, kar hočem reči je, da občudujem njihovo sposobnost, da kljub “manjkajočim čutilom” uspejo ustvariti nekaj unikatnega, nekaj čistega in lepega. Pa ni važno ali je to slepota, gluhonemost ali pa kakšna drugo ovira. Recimo ravno primer Helen Keller – izjemna oseba. Ko prebiraš take zgodbe, ne vem, to so pričevanje o trdoživosti in kreativnosti človeškega duha.
meni je znakovna govorica simpatična
ker sem odraščala v okolju z gluhimi osebami in znala z njimi komunicirat (branje z ustnic) že kot majhen otrok, vem tudi to, da je veliko od njih samih odvisno, koliko bodo izločeni iz družbe.
zato je nujno, da se ne omejujejo na znakovni jezik, ampak da čim več trenirajo branje z ustnic in govorjenje.
Moja 75 letna soseda je gluha od rojstva. Živi z možem, ki ni gluh. Pri pogovoru vedno gleda sobesednika v usta in če govorimo počasi in oblikujemo ustnice skladno z glasovi, nas razume brez težav. Najbolj pa me fascinira njen občutek za glasbo. Je odlična plesalka. Nikoli ni uporabljala znakovnega jezika, zato mi je uganka, kako se je uspela naučiti tako preciznega branja z ustnic.