Jaz ne. Kmalu bom stara 62 let in za vse na svetu ne bi hotela vsega dati še enkrat skozi. Pa sploh ni bilo vse slabo. Bile so lepe in slabe stvari, veselje in žalost, uspehi in razočaranja. Življenje pač. Ampak za vse na svetu ne bi hotela biti še enkrat mlada.
Zadovoljna sem s tem, da sem stara toliko kot sem.
Zase si želim še edino kolikor toliko dobrega zdravja in počutja in dobrega spanca. Kakšnih večjih želja nimam.
In da bi bili vsi moji srečni, potem sem tudi jaz…

Bi, pod pogojem, da mi ne bi bilo treba ponovno doživeti težkih stvari.

Ne.

Jaz takoj pa se bližam 30 ampak mladost je le mladost. Zdaj ko sem star sami problemi. Že nekaj časa premišljujem da starost ni zame.

Nič mi ni manjkalo in lepo smo se imeli, ko smo bili mladi.
Ampak zrela leta imajo svoj čar, sploh pa starost, ki prinese modrost – kot rezultat vseživljenjskega učenja.
Všeč mi je, da gremo s časom naprej, ne nazaj.

Ne, niti slučajno, pa mi ni bilo slabo, a se imam sedaj prav fino.

Približujem se 60.tki, pa še nikoli mi ni bilo tako fajn, kot mi je sedaj.

46, pa bi bila še enkrat mlada.
Je bila dobra služba, zdaj pa zavod, prijav polno par odgovorov, pa še ti negativni, niti na razgovor…sem zgleda že pase…no s plačko še ne hodim okol
Pa tud drgač bi moža zbirala…
Pa staršev nebi poslušala z narobnimi nasveti

iste prijatelje bi obdržala, kot jih imam zdaj še iz osnovne šole, pa srednje, pa faxa…
isto nebi okol plankedrala pa denar zapravljala sem vse vložila v stanovanje, da imam kje bit…
isti življenjski moto bi obdržala

ja bi šla še nekrat čez in bi se drugače odločala za nekatere stvari

Sem 37 in bi še enkrat, pod pogojem, da lahko svoje zdajšnje možgane (s spomini in izkušnjami) obdržim, sicer je tako ali tako vseeno, če sem to jaz ali kdo drug.

60+ ne bi šla, mi je super zlasti zato ker se ne sekiram za nepomembne stvari in na zalogo, sproti se vse reši in ne nujno slabo, tudi, če tako izgleda . Otroci so odrasli, imam več časa zase. Je pa zanimivo, da tisti okoli 30, 40 bi šli vsi nazaj.

Ma ne vem. Zaenkrat je fajn tako kot je, bi pa verjetno, ko pridem do ene 50, kar ostala toliko stara za nadaljnih 30 do 40 let ;))

Pri 60+ razmišljam o tem. Ne, ne bi. Imela sem čisto solidno lepo mladost in odraščanje, a ne bi ponovila. Mogoče bi ponovila leta med 45 in 55. 😉

Sem 45 in še vedno sem mlada.
Mladost niso leta, ampak duh.

Nisem sicer otročja, tudi nisem pubertetniško divja in neuravnovešena, sem pa mladostnega duha in upam, da ga ohranim čim dalj!

Ja!
Ampak ne, ker bi bila rada še enkrat mlada, sploh ne, pač pa zato, ker bi spremenila VSE!
Vse, razen moža in sina bi imela ista.

Ja!
Ampak ne, ker bi bila rada še enkrat mlada, sploh ne, pač pa zato, ker bi spremenila VSE!
Vse, razen moža in sina bi imela ista.

Prec! V najstniska leta, bilo je super. Hvala bogu sem imela v zivljenju veliko srece. Nekaj dobrih prijateljic, sreco v vseh sluzbah z dobrimi sodelavci in sefi, zdravje. Slabo sem pozabila:)

Ali je 42 mladost? 🙂

nimajo vsi takih pogojev

[/quote]

Vsi imamo enake pogoje, le da se eni oprimejo slabega in gonijo to, drugi pa lepega in to nas dviguje!
Vse je odlocitev posameznika, cesa se bo oprijel!

S tem kar vem zdaj in da se vrnem v čas svoje mladosti (brez mobilnih telefonov, interneta…) sem prec za:)

Seveda, vendar le, če bi imela mlado telo, pa to pamet kot jo imam sedaj:)) Sicer je brez veze. Pri meni je bila mladost res norost.

Kvečjemu takole:

Vsi imamo enake pogoje, le da se eni oprimejo slabega in gonijo to, drugi pa lepega in to nas dviguje!
Vse je odlocitev posameznika, cesa se bo oprijel!
[/quote]

Se ne strinjam!
Poznam zdaj že odraslega moškega ki so mu starši za…. življenje. Vegetira…
V šolskih letih je bil odličen šprinter, medalj iz šolskih tekmovanj…pa ga strši niso vpisali na atletiko v društvo, ker je imel slabe ocene … no trojke v osnovni
So prišli učitelji na dom prosit, da je tak talent…ki ga že leta niso videli in da ima potencial v teku
Fotr ga je zaprl v sobo, nikamor ni smel in prisilno sedel za knjigami….
končal OŠ, končal srednjo poklicno, se zaposlil in v krizi izgubil delo…zdaj že 10 let brez službe, brez volje do življenja

Kako bi si pubec še ne polnoleten odločil za atletiko, da bi treniral …pri 18ih pa je že prepozno…

Pa še veliko primerov, nekdo ti mora dat mal ravbarske in zelo malo takih podjetniih ki se znajo prodat brez ravbarske…tako da ni samo odločitev

Bi ampak bi moral bit u nolo ist, kot sem bil takrat z istim stilom življenja in istim karakterjem.

Se ne pritožujem, ker me EMŠO tako iz zdravstvenega, kot vizuelnega vidika ne spravlja v zadrego, niti v obup, niti ne izdaja mojih realnih let, ampak po 20 letni izkušnji ene zveze bi bila edina sprememba le, da bi na začetku to priložnost dobil nekdo drug, ki me je bil bolj vreden. Samo tega na začetku še ne moreš vedeti in tudi dostikrat uvideti, ker zna nasprotna stran določene stvari tudi dobro prikriti in zaigrati, samo da pride do cilja. V zvezah pri meni sp vedno prednost moralne vrednote,daleč pred materialnimi dobrinami. Bivši je moralne vrednote na začetku zelo rad verbalno pogosto izpostavljal, pa se je izkazalo, da mu niso bile niti privzgojene.