Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!
Ljudje smo vedno bolj osamljeni in mislim, da vem, zakaj je tako. Veselim se nekega druženja, nakar ob klepetu ugotovim, da je šlo le za druženje iz koristi. Priznam, da sem razočarana in po svoje žalostna.
Tega je vedno več - če nekdo v tebi vidi korist, mu boš zanimiv, sicer ne.
Zato se raje sama sprehodim v naravi, morda izmenjam nekaj besed z neznanci, sploh starejši ljudje so veseli kratkega klepeta ali vsaj pozdrava.
To je spet ena na to vižo, kako ste se nekoč ful družili, ob pojavu interneta pa druženje menjali za dopisovanje z neznanci na internetu. Če mene vprašaš, že zdavnaj ste bili naveličani drug drugega.
in kaj je to novega..., to jst vem šepeše let... Pravo prijatelstvo je tisto iz otroštva, ki pa z leti zbledi zaradi raznih faktorjev, kot so partnerji recimo..., kasnejša prijatelstva so površna, če se ta prijatelstva niso rodila v vojnah, ko sta prijatelja reševala drug drugemu življenje.
Zelo malo je še ostalo druženja brez iskanja koristi.
Ljudje se bolj ali manj samo za to še pokličejo in videvajo.
Nas je pa še nekaj, ki se družimo samo zato, ker nam je prijetno v družbi nekoga. Ni še vse izgubljeno.
Ljudje smo vedno bolj osamljeni in mislim, da vem, zakaj je tako. Veselim se nekega druženja, nakar ob klepetu ugotovim, da je šlo le za druženje iz koristi. Priznam, da sem razočarana in po svoje žalostna.
Tega je vedno več - če nekdo v tebi vidi korist, mu boš zanimiv, sicer ne.
Zato se raje sama sprehodim v naravi, morda izmenjam nekaj besed z neznanci, sploh starejši ljudje so veseli kratkega klepeta ali vsaj pozdrava.
No, si že sama odkrila težavo, in še "zdravilo" :)
Lepo se imeti ni težko :)
Ljudje smo vedno bolj osamljeni in mislim, da vem, zakaj je tako. Veselim se nekega druženja, nakar ob klepetu ugotovim, da je šlo le za druženje iz koristi. Priznam, da sem razočarana in po svoje žalostna.
Tega je vedno več - če nekdo v tebi vidi korist, mu boš zanimiv, sicer ne.
Zato se raje sama sprehodim v naravi, morda izmenjam nekaj besed z neznanci, sploh starejši ljudje so veseli kratkega klepeta ali vsaj pozdrava.
Biti sam in biti osamljen ni eno te isto.
Iz tega potem tudi znaš prepoznat, ali nekoga zanimaš iz koristi ali pa ker se želi družit s tabo, zaradi tebe same/ga.
ne najdejo se pravi ljudje, zato je veliko osamljenosti. Zelo težko " naletiš" na pravega ( če si ženska), na pravo ( če si moški). V tem je težava. Ko pa se slučajno najdeta dve pravi osebi, ljubezen cveti in da pomen temu noremu življenju.
Ljudje smo vedno bolj osamljeni in mislim, da vem, zakaj je tako. Veselim se nekega druženja, nakar ob klepetu ugotovim, da je šlo le za druženje iz koristi. Priznam, da sem razočarana in po svoje žalostna.
Tega je vedno več - če nekdo v tebi vidi korist, mu boš zanimiv, sicer ne.
Zato se raje sama sprehodim v naravi, morda izmenjam nekaj besed z neznanci, sploh starejši ljudje so veseli kratkega klepeta ali vsaj pozdrava.
Biti sam in biti osamljen ni eno te isto.
Iz tega potem tudi znaš prepoznat, ali nekoga zanimaš iz koristi ali pa ker se želi družit s tabo, zaradi tebe same/ga.
Posploševanje spet.
Jaz nisem osamljena, čeprav sem večino dni sama.
Ne potrebujem "šundra" okoli sebe.
Imam pa kar precej prijateljev iz različnih obdobij svojega življenja. Žal se vezi rahljajo, ker imamo vsak svoje skrbi v življenju in redko pridemo skupaj. Kadar se pa to zgodi, smo pa veseli en drugega in obujamo spomine na skupaj preživete dni.
Več ko daš, več imaš - velja za prijatelje.
Biti sam in biti osamljen ni eno te isto.
Iz tega potem tudi znaš prepoznat, ali nekoga zanimaš iz koristi ali pa ker se želi družit s tabo, zaradi tebe same/ga.
Meni je super, od kar je internet... Se mi ne ljubi družit z ljudmi v živo (včasih sem jih imela polno hišo... pa me je tovrstno druženje minilo...) pa malo na netu tipkam.. in ga izklopim, če se mi ne da.. Nikoli boljše!
Se strinjam, to je kar pogost razlog. Drugi je ta, da ljudje radi govorijo le o sebi, sogovorniku pa skoraj ne pustijo do besede. Zadnjič grem od zdravnika, omenim, da sem utrujena, da sem bila na kliniki skoraj cel “šiht“. Kot nalašč srečam par znancev iz soseske. Nikogar ni kaj dosti zanimalo, kaj je bilo z menoj, ampak so prav vsi takoj začeli s svojimi problemi. Seveda z vsemi podrobnostmi. Empatija je za večino ljudi španska vas. Čudim se, da ljudem ni jasno, da človek, ki pride iz nekih preiskav, ni ravno razpoložen za poslušanje sodnih zdrah, krivic, ki se dogajajo njihovim otrokom ipd.
Pa tudi sicer mi ni do poslušanja monologov, kar ni tako redko.
Ljudje smo vedno bolj osamljeni in mislim, da vem, zakaj je tako. Veselim se nekega druženja, nakar ob klepetu ugotovim, da je šlo le za druženje iz koristi. Priznam, da sem razočarana in po svoje žalostna.
Tega je vedno več - če nekdo v tebi vidi korist, mu boš zanimiv, sicer ne.
Zato se raje sama sprehodim v naravi, morda izmenjam nekaj besed z neznanci, sploh starejši ljudje so veseli kratkega klepeta ali vsaj pozdrava.
Hotela sem napisati tudi to, da imamo vse manj časa in smo tudi preutrujeni. Rada bi pogosteje obiskala kakšno starejšo sosedo, a ko pridem utrujena iz službe rabim mir, čas zase.
Se strinjam, to je kar pogost razlog. Drugi je ta, da ljudje radi govorijo le o sebi, sogovorniku pa skoraj ne pustijo do besede. Zadnjič grem od zdravnika, omenim, da sem utrujena, da sem bila na kliniki skoraj cel “šiht“. Kot nalašč srečam par znancev iz soseske. Nikogar ni kaj dosti zanimalo, kaj je bilo z menoj, ampak so prav vsi takoj začeli s svojimi problemi. Seveda z vsemi podrobnostmi. Empatija je za večino ljudi španska vas. Čudim se, da ljudem ni jasno, da človek, ki pride iz nekih preiskav, ni ravno razpoložen za poslušanje sodnih zdrah, krivic, ki se dogajajo njihovim otrokom ipd.
Pa tudi sicer mi ni do poslušanja monologov, kar ni tako redko.
Zato so pa res dobri prijatelji redki, sploh tisti, ki znajo prisluhniti in podati povratno informacijo. Jaz tovrstne ljudi cenim.
Jamrajočih, ubogih pijavk pa se izogibam, niso vredni mojega časa. Žal.
Brez veze, monovska zatohla golazen tako ne bo hotela ničesar slišat, čeprav stroka pojasnjuje zakaj. Samostojnost in internetna doba, sta uničenje človekovega življenja, polnost življenja in zadovoljstvo pač omogoča le soodvisnost od ljudi in odnosov.
Samostojnost in internetna doba, sta uničenje človekovega življenja, polnost življenja in zadovoljstvo pač omogoča le soodvisnost od ljudi in odnosov.
Pa se odklopi od interneta, če meniš, da te to uničuje. Ne, odvisnost od odnosov ne omogoča zadovoljstva, zadovoljstvo omogoča, ko od odnosov nisi odvisen, ampak ko jih lahko imaš po lastni volji. Marsikatera katastrofa se je začela zaradi odvisnosti od odnosov - med drugim tudi tvoj razpadli zakon. Da pa ravno ti razpredaš o sreči in zadovoljstvu, ki tega nimaš in kažeš na 100 kilometrov in da ti proti internetni dobi govoriš, ko visiš tukaj dan za dnem, je pa res slaba šala.
Ljudje smo vedno bolj osamljeni in mislim, da vem, zakaj je tako. Veselim se nekega druženja, nakar ob klepetu ugotovim, da je šlo le za druženje iz koristi. Priznam, da sem razočarana in po svoje žalostna.
Tega je vedno več - če nekdo v tebi vidi korist, mu boš zanimiv, sicer ne.
Zato se raje sama sprehodim v naravi, morda izmenjam nekaj besed z neznanci, sploh starejši ljudje so veseli kratkega klepeta ali vsaj pozdrava.
res je.nekdo te ma za zastonj plačo,drugi za varstvo,tretji je prijazen samo da bi te položil,četrta te pozabi,ker ima otroke in nisi več prijatlejica...