sorodna duša in naivnost
Pozdravljeni,
lani sem sem ločila, imam 45 let, sem mama treh najstnikov… čeprav se trudim, ne najdem sorodne duše…sem precej izobražena in precej inteligentna. Glede moških pa sem prav pomanjkljivo izobražena in poučena, skorajda nasedem cenenim trikom, očitno imam slabo samopodobo in me to zavede.
Ženske: kakšen nasvet kako to popraviti in izboljšati stanje in počutje?
Moški: nasvet kje se najdejo pravi fantje (ni treba, da kuhajo in pospravljajo), ki so malo več kot povprečno inteligentni in se znajo pogovarjati.
Vnaprej hvala
Na napačnem mestu sprašuješ. Tukaj so sami debeli, zamasceni, plešasti, grdi, grdo oblečeni tipi, brez denarja… Ženske so čisto druga zgodba, ekstremno privlačne, s kariero, polne denarja…nudijo veliko, vse, več in še več…ni da ni. Težko boš dobila uporabne nasvete. Je pa tako “ako lažu mene, lažem i ja vas.”
Vzemi si čas za spoznavanje in ne rini na vrat na nos v neke zveze. Jaz tega ne štekam – prvih 25 let si lahko bila komot samska, zdaj se pa v pol leta ful mudi za novega moškega?
Zakaj?
[/quote]
Katerih prvih 25 let? Pred poroko? Takrat je verjetno še živela doma in se je še osamosvajala.
Se pa strinjam, hiteti pri teh stvareh se ne splača, razen, če se ti mudi z nabiranjem izkušenj, ker te največ štejejo. 🙂
aja pa še kontakt, za vse inteligentne, samske moške 😉 (malo za šalo, malo zares)
Meni smiselne zadeve: knjige na to temo, kakovostna psihoterapija (na to temo – pa ne s terapevtom, ki ima sam dokaj nerazščiščene zadeve), pogovor s kolegicami, ki imajo dobre partnerske odnose … Skratka delo na sebi, ki tebi ustreza.
Meni je pomagalo, da sem si razčistila kaj pri moškem absolutno hočem in zahtevam in česa res ne bom sprejela (dolg seznam obojega). Pa seveda ne zaljubi se, preden človeka ne spoznaš do zadnjega predalčka (mislim tiste, ki so zate pomembni). Če pa se ne pusti spoznavati, ali ga ti ne zanimaš (te sam ne sprašuje intenzivno), greš samo čim prej stran. Taki ljudje po mojem mnenju pač niso primerni za resno partnersko zvezo.
Pa še moškemu ne postavljaj odgovorov v usta (mu ne govori odgovorov, ki jih želiš slišati/ne slišati, ker potem samo ponavlja za tabo (pač spolne razlike). Tukaj je pogosto vzrok, da ženske govorijo, da je moški na začetku zveze govoril povsem drugače kot kasneje v zvezi. Če ne poznaš teh zadev, je po moje smiselno, da se vsaj nekoliko poučiš.
Želim ti, da ti uspe najti človeka, ki si bosta ustrezal.
Sicer nisem moški, ampak spraševati, kje se najdejo pravi moški, je zame nekoliko neumesno. Saj sama veš: povsod in nikjer.
Meni smiselne zadeve: knjige na to temo, kakovostna psihoterapija (na to temo – pa ne s terapevtom, ki ima sam dokaj nerazščiščene zadeve), pogovor s kolegicami, ki imajo dobre partnerske odnose … Skratka delo na sebi, ki tebi ustreza.
Meni je pomagalo, da sem si razčistila kaj pri moškem absolutno hočem in zahtevam in česa res ne bom sprejela (dolg seznam obojega). Pa seveda ne zaljubi se, preden človeka ne spoznaš do zadnjega predalčka (mislim tiste, ki so zate pomembni). Če pa se ne pusti spoznavati, ali ga ti ne zanimaš (te sam ne sprašuje intenzivno), greš samo čim prej stran. Taki ljudje po mojem mnenju pač niso primerni za resno partnersko zvezo.
Pa še moškemu ne postavljaj odgovorov v usta (mu ne govori odgovorov, ki jih želiš slišati/ne slišati, ker potem samo ponavlja za tabo (pač spolne razlike). Tukaj je pogosto vzrok, da ženske govorijo, da je moški na začetku zveze govoril povsem drugače kot kasneje v zvezi. Če ne poznaš teh zadev, je po moje smiselno, da se vsaj nekoliko poučiš.
Želim ti, da ti uspe najti človeka, ki si bosta ustrezal.
Sicer nisem moški, ampak spraševati, kje se najdejo pravi moški, je zame nekoliko neumesno. Saj sama veš: povsod in nikjer.
[/quote]
Predvsem romantične romane.
Hmmm, kej takšnega mogoče, med sexom se morta partneja pogovarjat…..
