Večina moških sploh ne ve, kaj je ljubezen
Četudi moški navidezno izgleda zaljubljen, pa je to povečini nekaj drugega, kot pa ljubezen. Tega se včasih niti oni sami ne zavedajo in mislijo, da so zaljubljeni. Ko ga ona zapusti, izgleda moški razočaran in že vsi mislijo, kako jo ima rad. V resnici gre pa samo za ranjen ponos in ego. Stanje se kaj kmalu po razhodu čudežno normalizira in moški gre spet na lov. Nekateri moški pa so tako navezani nanjo, da so že obsedeni z njo. To seveda ni ljubezen, ampak bolezen. Če pa zraven prištejemo še nezveste, ki jih ni malo, in ki je ne bi (pre)varali, če bi bili vanjo res zaljubljeni, pa hitro pridemo do ugotovitve, da res večina moških sploh ne ve, kaj pomeni biti zaljubljen.
Samo, da te opomnim, zaljubljenost nima nujno kaj veliko skupnega z ljubeznijo. Zaljubljenost je faza, ki vedno slej kot prej mine in da prostor ljubezni. Ta pa ni nujno, da se pokaže.
Ljubezen je dokaj nova izmišljotina, stara kakšnih 200 let. To je kulturološki fenomen Zahoda, ki naj bi se razpasel konec 18. stoletja v Veliki Britaniji, ko so nove tiskarske tehnologije pocenile tiskanje knjig, takratni razcvet srednjega razreda (buržoazije) pa zagotovil prosti čas in kupno moč za njihovo prodajo in konzumiranje. Takrat se je prek romantičnih romanov za ženske razširila ideja poroke iz ljubezni, ki je prej v glavnem niso poznali. Prej so se vsi sloji prebivalstva poročali dogovorjeno, na podlagi skupnih interesov družin. V tistih romanih so si pisci izmišljevali neka globja čustva, katere so potem ljudje, predvsem ženske, kakor odkrivali v sebi. Postalo je modno, da si se delal rahločutnega. In ta mit se je ohranil do danes.
S tem naslovom se bi pa kar strinajal, večkrat sem si rekel, ni fer od mene, da me ima tako rada, ne zaslužim si tega.
V bistvu nobenga tipa nism poznal, ki bi bil zaljubljen v xy žensko in zarad nje zasanjan, edin v otroštvu, ko so eni fantje kar zmrznli, ko je njihova izbranka bila v bližini amapk so zmrznili zarad tega, če bi prišlo do tega, da bi bila kje na samem, ne bi vedeli kaj naj naredijo, zarad treme, no zarad ene sm tud jst zmrznil od časa do časa, hehe…
Avtorica, a si se včeraj rodila? Moški v večini (razen morda gejev) niso čustvena bitja. Dejansko nimajo naravne zmožnosti ljubiti. To ni v njihovi naravi. Njihova prava narava je “lovska”. 99 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} moških sanja o dobrem avtomobilu, o kešu, ob sebi pa bi imeli okrasek v obliki lepe mladenke, do katere pa niti najmanj ne bi čutili ljubezni. Moškim je ženska kot predmet za seks, čistilni servis in kuharica. Tu se pa konča. Seveda, da slednje tri stvari top štimajo, ni garancije, da ne bo gledal drugam.
Je pa žal tudi vedno več žensk takšnih, da ne zmorejo empatije in ljubezni. Vse bolj izenačeni smo glede tega, s tem, da morda ženska ne gleda toliko na to, da bo ujagala kakšnega mladiča, ampak da porabi moškega samo za seks in kako finančno uslugico, pa nato zavrže.
Sicer pa so se vse tiste ženske, ki živijo v nepremičnini partnerja in nimajo lastne ali skupne nepremičnine, na nek način prodajalke svojega telesa. Že za golo streho nad glavo se ženske prodajo. Moški so vsaj bolj odkriti. Od ženske hočejo seks in ostali servis. Ženske so veliko bolj pritlehne. Vedno bolj.
Se ne strinjam.
Seveda bi bilo fino, da bi najprej opredelili kaj je to “ljubezen”.
Navezanost? Odvisnost? Zaščitništvo? Spolna sla? Kemija? Pripadnost? Povezanost duš?
Spola si nista tako blazno različna, kot se v tem forumu hoče na vsak način forsirati. Večino čustev imamo enakih, mogoče variira intenzivnost, poudarki znajo biti drugje, ampak vsi smo LJUDJE in čutimo podobno in vsi (čustveno nepohabljeni) smo zmožni ljubezni.
Moška ljubezen je lahko zelo lepa in še kako vedo kaj to je.