Požari v Amazonskem gozdu – ropanje planeta (in vseh nas) se nadaljuje
Vselej so si tisti, ki imajo kapital in oblast, jemali pravico, da uničujejo naravna bogastva za svoj profit. Taki gozdovi nas vse, prav VSE ljudi na planetu oskrbujejo s kisikom in požirajo zasvinjan zrak, ki ga proizvajamo vsak dan. Kaj se bo zgodilo, ko bo teh naravnih “filtrov” vse manj in bo zrak slabši? Taisti bogati, ki so nam uničili planet, bodo zase poskrbeli, mi, navadna raja, pa se bomo dušili in crkavali!
Poslusajte matjazka, “kdor bije vojno s svetom, je v največjem sporu sam s seboj”, lol. Ziveti je treba z mozgani na off! Ali pac le biti tiho, da se lahko zadeve se naprej odvijajo po starem.
By the way, FYI, kogar zanima resnica o propagandi levakarskih pastirjev:
Confirmed: Amazon Rain Forest Fires Are Below Average from Last 15 years… And on Agricultural Land That Was Already Cleared
Vaš link
….ležerno, …kavč,…hrana,…kavč,…In imamo odgovor.
[/quote]
Iz ekološkega stališča to sploh ni slabo. Za okolje več kot nekdo, ki hodi na proteste, športa (nakup športne opreme, teptanje ekološko ranljivih površin), se vsak dan z avtom vozi v službo, na dopust ( izkop neobnovljivih surovin, degradacija okolja, uničen habitat za mnoge živalske in rastlinske vrste, poraba in onesnaženje vode), hodi po nakupih, se vozi zavtom ali letalom na dopust, za vikend hodi na izlete, se ukvarja s hobiji. Vsaka od teh dejavnosti uničuje okolje – glej pod avto, tako da gibanje na relaciji kavč – hladilnik je od vsega naštetega daleč najmanj škodljivo za okolje.
Požig gozdov jim ne bo pomagal, če so pretupi, da bi si naredili višji standard, ker je problem v njihovih glavah. Škodili bodo tudi sebi. Potem si počasi lahko vsak začne lastiti še morje (oceane) in dela z njimi, kar mu pač paše. Otročaji pa lahko vedno razgrajajo in uničujejo, če mislijo, da bodo s tem izsilili tisto, kar ni po njihovo. Prav. V tla se mecite.
Potem lahko sosednja država ob meji z Brazilijo postavi neke nevarne nuklearne odpadke in se Brazilci ne bodo mogli protižiti. Ajde, jebite se, zemlja je naša in na njej lahko počnemo, kar hočemo! Potem lahko tudi S. Koreja počne, kar se ji zahoče. Vsaka država lahko posredno drugim povzroča škodo, ker je to njena zemlja in pravica. Bravo.
S takim razmišljanjem ne pridemo daleč. Nihče se pa ne želi zavedati, kako delikaten je naš eko sistem, da svet ni deljiv na predalčke, ki bi bili drug od drugega neodvisni in da bomo s takim početjem počasi zajebali drug drugega. Zakaj nekdo tem norcem ne prepreči, da podirajo svet?
Ah dajte no, ne nasedajte propagandi, kvazi ekologija je velik posel !
Resnica o požarih v Braziliji: V najhujšem primeru bo morda zgorelo 0,18 odstotka Amazonije, cela Amazonija pa zagotavlja kvečjemu 6 odstotkov svetovnega kisika
Amazonija meri okoli 5,5 milijona kvadratnih kilometrov, vsa Brazilija pa 8,5 milijona kvadratnih kilometrov. Naj zveni še tako grozno, 10 tisoč kvadratnih kilometrov proti 5.500.000 kvadratnih kilometrov je malenkost. Je komaj 0,18 odstotka celotne površine amazonskega pragozda.
sicer pa koga zanima cela zgodba, saj ni treba verjeti je pa drug pogled v ozadje
nova24tv pika si/svet/resnica-o-pozarih-v-braziliji-v-najhujsem-primeru-bo-morda-zgorelo-018-odstotka-amazonije-cela-amazonija-pa-zagotavlja-kvecjemu-6-odstotkov-svetovnega-kisika/
Malo tukaj, malo tam, malo lani, malo letos, malo drugo leto, pa se nabere. Pa ne gre samo za kisik, ampak izginjanje amazonskega gozda povzroča tudi podnebne spremembe. Požari povzročajo tudi globalno segrevanje ozračja. Ta mesec so na Islandiji postavili spomenik stopljenemu ledeniku, ki jim bodo sledili še drugi.
Namesto da bereš novo24, preberi še članek Kaj bi za človeštvo pomenilo uničenje amazonskega pragozda? na siolu.
Medtem ko na območju amazonskega pragozda v Braziliji divjajo obsežni požari, katerih dim se vidi celo iz vesolja, znanstveniki opozarjajo, da bi uničenje največjega deževnega gozda na svetu prineslo hude posledice za življenje ljudi po vsem svetu. Z uničenjem amazonskega pragozda bi globalno segrevanje dobilo nov zagon. Zvrstilo bi se več sušnih obdobjih, po različnih delih sveta pa bi zabeležili še višje in še bolj ekstremne temperature kot do zdaj. Posledice bi bile torej drastične tudi za človeštvo
Amazonski pragozd bi najlažje opisali z besedo ekološko čudo. Tropski pragozd v dvakratni velikosti Indije je največji deževni gozd na svetu in predstavlja dom za deset odstotkov vse biotske raznovrstnosti na našem planetu. Pljuča sveta proizvajajo 20 odstotkov vsega kisika na Zemlji, obenem pa pomagajo regulirati podnebje celotnega planeta.
Orjaški odtok ogljika in pomemben proizvajalec kisika
Popolno ali delno uničenje amazonskega deževnega gozda bi po poročanju CNN za podnebje in življenje na Zemlji predstavljajo trajne, nepovratne in nepopravljive posledice. Ko gre za problematiko podnebnih sprememb, se je treba zavedati, da amazonski pragozd deluje kot orjaški odtok ogljika.
Po podatkih Svetovnega sklada za naravo (WWF) Amazonija zadržuje od 90 do 140 milijard ton ogljika. Če bi celoten gozd zgorel, to pomeni, da bi ves ogljik dosegel ozračje. Prevelike koncentracije v ozračju so eden od glavnih vzrokov za podnebne spremembe. Če Amazonija omenjene količine ogljika ne bi mogla zadržati in bi ta v celoti oziroma delno dosegel atmosfero, bi bile posledice za podnebje in življenje na Zemlji naravnost uničujoče, poudarjajo znanstveniki.
Hkrati je amazonski pragozd pomemben tudi zato, ker ob porabi ogljika sprošča kisik. Če bi drevesa in druge rastline dokončno uničili, te preprosto ne bodo več mogle posrkati toliko ogljika in proizvesti enake količine kisika kot do zdaj.
Zaradi izsekavanja gozdov in drugih posegov v okolje se v Amazoniji na leto v ozračje izpusti do 0,5 milijarde ton ogljika. Ali se bo ta količina letos povečala, je odvisno od škode, ki jo bodo povzročili požari. Povečanje ogljikovih izpustov bi sicer pomenilo pospešitev podnebnih sprememb.
Ekstremno visoke temperature in več sušnih obdobij
Ob tem ne smemo pozabiti, da amazonski deževni gozd pomaga regulirati podnebje. Pragozd namreč deluje kot velik hidrološki motor. Rastline spuščajo vodo v ozračje, prek rek pa tudi v ocean. Od morskih tokov so v veliki meri odvisni tudi vremenski oziroma podnebni vzorci.
Morski tokovi namreč pomagajo regulirati podnebje s tem, da prenašajo toplo vodo in padavine od ekvatorja proti obema tečajema, hladno vodo pa od tečajev proti tropskim pasovom. Brez delovanja omenjenih tokov bi bile temperature na teh območjih veliko bolj ekstremne
Zaradi ogromne površine iz amazonskega pragozda v ozračje izhlapijo velike količine vode, s čimer deževni gozd pomembno prispeva k stabiliziranju podnebja na našem planetu. Če bi izgubili gozd oziroma bi se ta občutno zmanjšal, bi to posledično pomenilo manj izhlapevanja vode, posledice pa bi bile drastične. Po svetu bi tako zabeležili še več ekstremno visokih temperatur, vključno z več sušnimi obdobji in spremembami v letnih časih.
Problem stroke je ta, da ne uporabljajo podobne retorike (niti je ne smejo, ker to je v nasprotju s paradigmo znanosti) kakor ti – torej, da si navaden butelj, ki nima pojma, a si še vedno iz nekega razloga domišlja, da ima prav. Ne razumeš osnov naravoslovja. Dobesedno si zabit idiiot. Idiiot si pa zaradi tega, ker nisi naravno neumen, ampak ker namerno vztrajaš v neumnosti.
In ne – nisi skeptik, ampak nevednež.
Problem stroke je ta, da ne uporabljajo podobne retorike (niti je ne smejo, ker to je v nasprotju s paradigmo znanosti) kakor ti – torej, da si navaden butelj, ki nima pojma, a si še vedno iz nekega razloga domišlja, da ima prav. Ne razumeš osnov naravoslovja. Dobesedno si zabit idiiot. Idiiot si pa zaradi tega, ker nisi naravno neumen, ampak ker namerno vztrajaš v neumnosti.
In ne – nisi skeptik, ampak nevednež.
[/quote]
Boljše ga ne bi mogel opisat.
ah no, gori pragozd v amazoniji, vsi butli v luft kakšna ekološka in okoljska katastrofa, cela predavanja polna “pameti” o drevesih, co2 ipd. ko pa zrijejo zelenice in zasajena drevesa ob blokih ali kje ob najnovejših shopping centrih in asfaltirajo te površine da ima sveti plehek svoj prostor pod soncem, potrošniki pa nove igračje pa nikakršnih protestov in objokovanja dreves in lapanja o ekologiji in co2….
Problem stroke je ta, da ne uporabljajo podobne retorike (niti je ne smejo, ker to je v nasprotju s paradigmo znanosti) kakor ti – torej, da si navaden butelj, ki nima pojma, a si še vedno iz nekega razloga domišlja, da ima prav. Ne razumeš osnov naravoslovja. Dobesedno si zabit idiiot. Idiiot si pa zaradi tega, ker nisi naravno neumen, ampak ker namerno vztrajaš v neumnosti.
In ne – nisi skeptik, ampak nevednež.
[/quote]
ne skrunjuj opredelitve “butl” – zmerjanje je enostavno – kaj pa predlog rešitve problema – ta ti pa ne gre !!!