Pohištvo, gospodinjski aparati, bela tehnika, TV-ji, računalniki itd. itd. Vsakomur izmed nas se sem ter tja nabere nekaj krame, ki je nam odvečna in se je želimo čimprej znebiti, medtem pa bi nekomu lahko bila v korist. Kaj storite s kramo, ki je lahko še uporabna? Ali jo prodate (npr. preko Bolhe), podarite? Ali jo takoj odpeljete na odpad oziroma v zbirne centre za odpadke?

Jaz priznam, da jo večinoma odpeljem takoj na odpad, kajti ne maram, da se mi krama valja po hiši ali celo okoli nje. Preden bo kdo vse to kupil, bo trajalo lep čas. Podarim pa z veseljem, če se seveda kdo takrat najde. Sicer pa v glavnem čimprej stran.

Kako vi ravnate s kramo?

Center ponovne uporabe v Lj in tudi drugod.. Poglej po spletu.

Ponudimo jo na več portalih za podariti, če ni zanimanja, direkt na odpad.

Odložim pri smetnjakih, vse izgine v pol ure.

V bloku upravniku naročimo kosovni odpad in odnesem 1 dan prej na zbirno mesto. Običajno boljse stvari takoj odnesejo. Obutev dam posebej v skatlo, oblačila posebej, posodo posebej itd

Podarim, ampak samo stvari, ki so še popolnoma uporabne in lepe. Beseda “krama” opisuje nekaj drugega. Krama je za v smeti.

Menjala sem hladilnik, na bolhi sem ga starega prodala naslenji dan.

Ne bo držalo. Citat iz SSKJ:

kráma -e ž (ȃ)
1. nav. ekspr. malo vredni, odvečni, navadno pohištveni predmeti: na podstrešju je bilo polno stare krame; kuhinjska krama / ne ve, kam bi z vso to kramo

Ne bo držalo. Citat iz SSKJ:

kráma -e ž (ȃ)
1. nav. ekspr. malo vredni, odvečni, navadno pohištveni predmeti: na podstrešju je bilo polno stare krame; kuhinjska krama / ne ve, kam bi z vso to kramo
[/quote]

Ja, “krama” je za v smeti.

Kaj pa CDje stare? So kupljeni, gasba. Nekaj klasike, nekaj filmske glasbe, nekaj RolingStonsov …… Kam naj s tem? Centra ponovne uporabe v mojem kraju ni.

Kaj pa CDje stare? So kupljeni, gasba. Nekaj klasike, nekaj filmske glasbe, nekaj RolingStonsov …… Kam naj s tem? Centra ponovne uporabe v mojem kraju ni.

Stari CDji od Stonesov? Vzamem jaz.

Kramo vrzem v smeti – takoj. Ce se mi zdi, da bi se kaj dalo unovcit, probam prodat na bolhi. Oblacila otrok dam naprej prijateljici, bratu.

Problam je, ker bi velika večina Slovencev vse zastonj.

Tako, da je pravi naslov Center ponovne uporabe, ali pa kanta, kontejner.
Končno človek vse, kar mu postane odveč , kupi, ne pa ukrade. Za kupit pa je treba – delat.

S poklanjanjem ljudem vzbudimo lažen občutek, da se da skoraj vse dobiti zastonj, brez dela.

Zelo narobe! Slovenski lenuhi bi morali scati kri, da bi postali drugačni…

Mi imamo pa s tem centrom ponovne uporabe zelo slabe izkusnje, zanimale so jih le stvari, ki so cisto brez sledi obrabe, kot nove, pa naj bi ravno oni to kao popravljali.
Na koncu smo peljali na odpad.