Znanka dela v enem izmed klicnih centrov ponudnika telefonije. Včasih mi pove kakšno zgodbo. Človek ne more verjeti, da ljudje dejansko sami ne znajo nič več, govorimo o osnovah kot so branje, pisanje….Med njimi se seveda najdejo taki, ki se pohvalijo, da delajo po raznoraznih javnih upravah, da so direktorji, dobiš pa občutek, da si riti ne znajo obrisat…

Pozdravljeni,

sem direktor in ne znam nič. Zelo rad kličem na klicni center in utrujam, da mi pomagajo, ker sem tako zabit.

S spoštovanjem.

v vaši firmi proizvajate štirne?

Potem je tale perla tvoja kolegica. Kličem s točno jasnim problemom. In ženska me sploh ne sliši. Goni svojo u tri P.M. Nezmožna dela z ljudmi, ker ne zna POSLUŠAT. Bolj kot ji razlagam, kaj je narobe, bolj ona mene obravnava kot neko glupačo. Me je razpištolila, da sem zahtevala nadrejenega. To, kar danes dela v klicnih centrih, tja ne sodi, ker ne zna vklopit treh sivih celic, samo naveličano goni svojo in zdihuje, ker ima opravka z imbecili. Pa so velikokrat imbecili sami. Včasih si se še lahko kaj zmenil, zdaj se moram pa za vsak klic prav psihično pripravit. Je pa hecno, da so fantje veliko boljši. Z njimi ni nobenega problema. Ženske same navduvane smrklje.