Ali me ima nadrejena pravico klicati, ko sem na dopustu?
Klicala me je že včeraj popoldne, ampak se nisem javljala in danes sem imela že 10 njenih klicev in mi je zatežila, da moram čim prej prit v službo popravit neko zadevo, ki sem jo menda naredila narobe in je baje cela štala zaradi tega. Od včeraj sem na dopusti in nimam nobene namere it v službo tri tedne kolikor sem si vzela dopusta. Ali mi lahko kaj zagnoji zaradi tega? Problem pa je, ker noben drug zaradi narave dela ne more tega popraviti. Ampak dopusta res ne namerevam žrtvovat. Jutri gremo na morje, danes pakiram.
To, da sem zamočila pravi ona, jaz sem prepričana, da nisem. Če pa že sem, sem zato, ker sem imela ogromno dela, ki mi ga je naložila ona. Češ naj naredim vse zaostanke pred dopustom. Tako da naj sebi pripiše in naj sama popravlja. Imam dovolj teh šefov, ki mislijo, da smo tu zaradi njih in da nimamo privat življenja. Sen plačana za osem ur dela in kolikor sem plačana toliko delam.
Če sem doma se javim na klice, ker vem, da lahko določene stvari uredimo po telefonu in bo trajalo 5 min, nekdo bi se pa matral 2 -3 ure. Na dopustu drugje pa pač pregledam maile in klice zvečer. Nikoli me ne kličejo za brez veze, zato se vedno v primernem času javim. Tudi na bolniški sem v stiku s pisarno in grem popoldne oddelat nujne stvari.
Zato pa nikoli, res nikoli nisem imela težav s šefi, niti težav dobiti dopust tudi last minute. Ko mi dopusta zmanjka, koristim nadure in sem za praznike dejansko vedno po cel teden doma. Pa nimam službenega telefona, niti nisem vodilni kader. Smo pa v celotnem oddelku vzpostavili nek fer play in nam laufa.
Če bi pa JAZ naredila napako in bi bilo zaradi MENE vse narobe, grem pa takoj v pisarno in popravim kolikor se le da, da grem potem lahko mirno na dopust.
Imaš službeni telefon? Ne? Torej se nisi dolžna javit. Na privatnega te nima kaj klicarit. Kot nadrejena bi morala poznati tudi tvoje delo in stvar rešiti. Je pa tudi res, kar so ti povedali. Lahko bi se javila in poskusila rešiti po telefonu. Jaz tudi ne bi žrtvovala dopusta, ampak vsaj to bi poskusila. Po zakonu ti najbrž res ne more nič, a vedi, da te lahko potem podjeba.va, tako na eleganten način. Ko boš kaj potrebovala, bo rekla ne. Ti presodi, kaj je bolje. Torej: dolžna nisi, bi bilo pa lepo in verjetno tudi dobro na dolgi rok.
Dolžna se nisi javiti, ker si na dopustu. Bi bilo pa fajn, da se oglasiš in da se zadeva reši, če je res sploh kaj narobe. Glede na to, da te je preobremenila mora sprejeti tudi tveganje za možnost nastanka napake. Jebat ga, tako to je.
Bivši sodelavec je rekel, ko ga je šef klical na dopust zaradi nekih zadev, ki niti naj ne bi bile njegove da naj ga nikoli več ne kliče, ko je na dopustu. Kaj se je zgodilo? Nič. Šef se mu je tako kao opravičil po ovinkih.
Dajte si dopovedat, da služba ni vse v življenju. So še druge stvari bolj pomembne. Dokler tega ne boste dojeli bodo gazili po vas kolikor jim bo padlo na pamet.
Potem pa drugi na sodišče in dokaj zlahka iztoži tudi vse ev. neizplačane plače,
Kontaktiranje delavca izven njegovega delavnega časa je mobing. In ja, dokler ste vsi prijazni in zaradi tega “ne komplicirate” – jasno, da se šefi tega na veliko poslužujejo.
A vedite – do tega nimajo nikakršne pravice (pa ne glede službeni – privatni telefon). Če to potrebujejo, se v pogodbo o zaposlitvi doda člen o dežurstvu in za določeno plačilo je potem delavec v nekem dogovorjenem času na voljo tudi izven tednega delovnega časa. To so povsem normalne delovne pravice.
Potem pa tu berem kako je država kriva, da se delavce izkorišča. Ne. Sami smo/ste si krivi, da se pustite izkoriščati. Tudi ko so vsi argumenti na vaši strani. Delodajalci so zgolj toliko pametni, da izkoristijo, kar jim ponujate – servis 24/7, ki jim ga ni potrebno plačevati.
Potem pa drugi na sodišče in dokaj zlahka iztoži tudi vse ev. neizplačane plače,
Kontaktiranje delavca izven njegovega delavnega časa je mobing. In ja, dokler ste vsi prijazni in zaradi tega “ne komplicirate” – jasno, da se šefi tega na veliko poslužujejo.
A vedite – do tega nimajo nikakršne pravice (pa ne glede službeni – privatni telefon). Če to potrebujejo, se v pogodbo o zaposlitvi doda člen o dežurstvu in za določeno plačilo je potem delavec v nekem dogovorjenem času na voljo tudi izven tednega delovnega časa. To so povsem normalne delovne pravice.
Potem pa tu berem kako je država kriva, da se delavce izkorišča. Ne. Sami smo/ste si krivi, da se pustite izkoriščati. Tudi ko so vsi argumenti na vaši strani. Delodajalci so zgolj toliko pametni, da izkoristijo, kar jim ponujate – servis 24/7, ki jim ga ni potrebno plačevati.
[/quote]
To ni izkoriščanje , niti mobing, če je treba popraviti stvari, ki niso narejene, kot je treba in v škodo drugih.
To ni izkoriščanje , niti mobing, če je treba popraviti stvari, ki niso narejene, kot je treba in v škodo drugih.
[/quote]
Stvari so jasne. Imamo delovni čas. V tem času si na voljo delodajalcu. Izven tega časa pač “ne”.
Napaka?
Problem?
Pomeni da ni sprotne kontrole, delodajalec nima dovolj usposobljenih ljudi, ki bi to rešili.
Ja, smo ljudje, navadno smo pripravljeni pomagati, celo tujcem, kaj šele sodelavcem. A dolgoletne izkušnje so me naučile. da se to izkorišča.
Tako da ti, kar bodi na voljo 24/7. Če te to veseli, zakaj ne. Ne pa tega zahtevati/pričakovati od drugih. Če firma to res potrebuje – bo plačala “dežurstvo”, sicer pa naj se znajde kot ve in zna.
“Firma” pač ni več “naša”, pač pa od lastnika. On pobira dobiček, naj torej še poskrbi, da bo delo nemoteno potekalo. (Dovolj delavcev, da se lahko izmenjujejo, če pač to ni možno, plačati dežurstvo “nepogrešljivim”). Ga pa povsem razumem, da mu bolj odgovarja, da ima to “gratis”.
PA še za one, ki menijo da so z stalno dosegljivostjo kaj pridobili:
Ko bo lastnik firmo prodal, bo on pobral kupnino – ja, to je njegovo, delavcem ne bo dal centa, delavci boste pa pod novim lastnikom zopet brez nekih preteklih “zaslug”.
