Sem zato res slaba mama?
Imam dva otroka, stara 4 in 5 let.
Oba dedka- torej moj oce in tast, sta motorista.
Ko je moj oce prisel na idejo, da ju pelje, sem rekla ne, ker smatram, da otroci ne sodijo na motor.
Pri tastu se je zapletlo. Na vsak nacin vztraja, da otroka pelje.
Jasno sem povedala, da otrok ne sodi na motor, cetudi je samo malo po vasi ipd. Poleg tega nima ustrezne opreme zanj, le neko kolesarsko celado.
Vsakic, ko pridem k hisi, me napade glede tega, kot da je to najvaznejsa stvar na svetu. Zdaj smo tako dalec, da sploh ne hodim vec tja oz.prej poklicem tasco, ce je sama ali sta oba in pridem le takrat, ko ga ni.
Ne vem, ali otroke prevec zavijam v vato?? Sicer ne kompliciram pri ostalih stvareh, kar se tice prometne varnosti pa zelo, prav tako s privezovanjem v stolcke itd. Poleg tega veckrat pride domov “dobre volje iz vinograda” in kako naj vem, da se ravno takrat ne bo spravil vozit z motorjem in da bo otroka takrat pustil doma, ko vemo kaksna je zdrava presoja pri vinjenih voznikih.
Pocutim se kot razdiralka in neka zlobnica v druzini, ampak delam v zdravstvu in videla sem prevec poskodb, tudi otrok, da bi zavestno dodatno izpostavljala otroka nesreci, ko se ze tako ali tako prehitro pripeti
Otrok nima na motorju kaj delat.
Jaz sem precej nezakomplicirana mama in snaha. Ne težim glede hrane, spanja, igrač, televizije,… Je pač pri babicah drugače kot doma. Sem pa dala vsem štirim starim staršem že pred prvim varstvom jasno vedet, da naj ga na cesti ne serjejo, če hočejo se kdaj imet sami otroka, brez mene. S tem ni heca, posledice so lahko prehude.
Ja si pač zategnjena. Jaz sem kot otro bila presrečna, če me je kdo zapeljal z motorjem, dal kdaj volan traktorja za zasukat in podobno. Danes vožnjo povezujem z nečem prijetnim. Sem tudi spretna pri vožnji. Vozim vse, od motorja do kamiona. Tudi sama sem sina peljala z motorjem.
Sicer smo si pa različni. Če ne dovoliš, pač ne dovoliš. Ti odločaš, ker si mama in pika. Vsak po svoje vzgaja kot ve in zna.
Moja sestra je otroka vozila z mopedom, tudi v vrtec, vnuka ne bi nikoli in je zgrožena sama nad seboj, da je to počela.
Živim na vasi in to so standardni prizori, pa dojenček za volanom in podobno. Imamo cono 30, pa se vsake toliko vseeno zgodi kak bum. Če si privezan, gre samo pločevina, neprivezanega otroka pa tudi pri 30, 40 km na uro lahko pošteno razmeče. O mopedih niti ne bi začela, teh nesreč je seveda več – in pazi zdaj, fotr je peljal tako svojega otroka, sta se ponesrečila, ampak ko je prišel malo k sebi, takoj po nov motor in še po miniaturnega za sina, da se bo raje vozil sam. Je že padel z njim, sem ga jaz pobirala. Na žalost ravno takrat nisem imela telefona s seboj, da bi poklicala policijo. Pogovor s starši ne pomaga, mama je mogoče kanček razsodnejša, ampak nima prava glasanja oziroma je tako zaljubljena v tega kretena, da je tiho.
Traktorji imamo srečo, da so same ravnine in ni zdrsov ter prekucevanja.
Je pa tako: verjetno se bo prej ali slej zgodilo neizogibno, dedi bo otroka peljal en krog, samo povedali ti ne bodo. In ko bo malo večji, se bo brez tvoje vednosti začel voziti sam. Na to lahko kar računaš, ker mu spodbud iz okolja očitno ne bo manjkalo. Zato ti predlagam, da začneš otroka izobraževati o prometni varnosti, čelada, pravila, previdnost …
Kot bi brala samo sebe pred mnogo leti!
Naš dober prijatelj si je želel malo popeljati 5-letnika “po vasi”, kot praviš. Petletnik seveda ful navdušen, jaz pa otrpla od strahu, da tega pač ne dovolim.
Potem so moški družno nekako skombinirali, da so otroka vseeno popeljali en krog. Meni se je odvalil kamen s srca, dete pa zadovoljno, da se je kar iskrilo.
Kasneje, ko si je kot pubertetnik kupil vespo, sem prav tako travmirala . Ampak tako pač je. Pravijo, da se ravno v tem primeru tepeta moški in ženski pol in naj bi otrok preizkusil oba. Mislim, da smo mame pač mame, očetje pa so bolj praktični in pogumni.
Če si otrok zelo želi te vožnje, bo slej ali prej to željo izkoristil. Zdej, ali se bo to zgodilo s tvojo vednostjo ali ne, je pa tvoja odločitev.
Sama zelo dobro veš, da je to povezano ne s tem, ali si dobra ali slaba mama… temveč samo z eno in edino stvarjo. Zaupanjem.
In povsem normalno je, da nekomu, ki občasno pride “dobre volje iz vinograda”… ne zaupaš, da ti otroka vozi okoli.
Da ga je prekucnil z motorjem in to lasten oče. Policajev ni bilo, če bi bili je ne bi dobro odnesel, ker je imel pol litra viskija v riti.
Njegova žena je peljala otroka ponoči k dežurnemu zdravniku. Zvin noge in zlom nadlakti. Oče pa nič. Čez nekaj dni pa na bolniško in minerva halo ortoza. Kakšen drug bi bil nepokreten, ta se pa spet vozi in da tudi hodi. Ne vem, nori pijanci imajo noro srečo. Pametne sodnice pa zmešan moški najde kar doma.
Nisi slaba mama, ampak odgovorna. Kot starš si odgovorna za svoje otroke in tvoja družina se mora naučiti spoštovati tvoje odločitve. Ne gre le za vožnjo z motorjem, ampak tudi kadar npr. ne dovoliš sladkarij ali skakanja več otrok hkrati po trampolinu. Moj otrok upošteva moje odločitve in če bi ga kdo hotel napeljati h kršitvi, bi najbrž tudi sam povedal, da mama ne pusti. Se je pa recimo že popeljal z motorjem, čisto počasi, po dvorišču, s svojim očetom in blazno užival. Pa ne na skrivaj, sem dovolila 🙂
Ne vidim niti najmanjšega razloga, kar naj pridejo. A zato, ker ne pustim, da štirje naenkrat skačejo po trampolinu, ali zato, ker je naredil krog z motorjem?
[/quote]
Zato, ker se bo našla monovka, ki bo pisala na požar report, da je pijan fotr divjal s prestrašenim otrokom na motorju in se jim je zadeta mati smejala?
Zato, ker se bo našla monovka, ki bo pisala na požar report, da je pijan fotr divjal s prestrašenim otrokom na motorju in se jim je zadeta mati smejala?
[/quote]
Dokler socialna, mediji in popolne mone delujejo tako, se zanašam zgolj nase in na svojo presojo. Če sem zato v očeh drugih slaba mama, pa tudi prav.
Sama zelo dobro veš, da je to povezano ne s tem, ali si dobra ali slaba mama… temveč samo z eno in edino stvarjo. Zaupanjem.
In povsem normalno je, da nekomu, ki občasno pride “dobre volje iz vinograda”… ne zaupaš, da ti otroka vozi okoli.
[/quote]
Kaksno zaupanje vendar. Saj nihce ni sam na cesti, lahko se v zanesljivo osebo zaleti nekdo drugi.
Ni sans, da pustim to.
Sem res velika, strastna ljubiteljica motociklizma, pa se 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} strinjam s tabo.
Do vožnje brez ustrezne opreme (tudi “samo do trgovine”), do vožnje sopotnika-otroka starega manj kot 12 let in do motorja+alkohola imam absolutno ničelno toleranco.
Prosim vas zlate mame, ki ste tako odgovorne. Ne otrok niti na kolo pustit. In bog ne daj ga pustit, da gre po toboganu, kaj šele da bi na drevo splezal. Naj bo motoričen debil, kar že so današnji otroci.
Morda pa bo nekdo prav vašega otroka zbil na cesti, ker je prevozil rdečo luč.
Vam povem, da se kot zakleto, najhitreje zgodi nesreča tistim otrokom, katerih mame so najbolj previdne. Kot da si same prikličejo smolo s svojim strahom. Bolj ko pazijo, slabše je.
A daj no, kasandra. A si zmeraj tako preroška?
Mimogrede, otrok ne sme sam s kolesom v promet, dokler ni star 12 in ne opravi kolesarskega izpita. Letos je motorist enega takega otroka, kot bi bil tebi všeč – mlajši kot 12 let in sam na cesti – poradiral do smrti. Torej je očitno prej obratno – flegma starši, ki se ne ozirajo na varnost otroka, ga tudi izgubijo.
Nisi slaba mama, si pa “hoovering” starš. Beri: Vaš link
Otrokom jemlješ samostojnost in jih pretirano zavijaš v vato. Vzgajaš jih v prestrašene in nesposobne poskrbeti sam zase.