Vabilo na poroko – kaj ste oz. kaj bi naredili
Pred dvema mesecema smo dobili vabilo na poroko, smo trije (dva odrasla + 6. letni otrok). Tri dni pred poroko dobim SMS, da prosijo; da otroci ostanejo doma, ker jih je preveč in tako ni prostora za vse povabljene. Poroka je sicer v šotoru, ne v fiksnem prostoru, gostilni ali dvorani.
Ste bili kdaj v podobni situaciji? Kako ste izpeljali vse skupaj?
Ženin in nevesta sta sicer bila gosta na najini poroki, sta pa brez otrok.
Midva sva tudi bila vabljena na poroko, kjer otroci niso bili zaželjeni (ženin in nevesta sta bila še študenta brez otrok).
Tega nama nihče ni rekel direktno, sva zvedela od drugih povabljenih. Ker nisva imela drugega varstva, je otrok šel z nama. Po večerji pa sva ga dala spat v sobo (se je javila sestra ki ne mara zurk da ga čuva).Midva pa sva žurala do jutra.
Jaz bi verjetno že v osnovi načrtovala, da greva brez otrok, zato me ne bi presenetilo. Ker menda je jasno, da je to žurka predvsem za odrasle, sploh če ni povabljenih veliko otrok in ni ničesar organizirano zanje. Sem bila tudi na taki “otroški” poroki, začeli smo dopoldne, končali pozno popoldne, bilo je skoraj več otrok kot odraslih.
Če lahko dobita varstvo, potem ga organizirajta, mislim pa, da ne bo konec sveta, če bo otrok prišel z vama.
Če imaš varatvo, ga pusti doma. Vem pa, da bi moj šestletnik bil razočaran, saj je komaj čakal eno poroko, kamor smo bili vabljeni, da bomo trobili z avti, metali bombone, pa tudi izredno imenitno se mu je zdelo, da bo imel belo srajčko in kravato, kot odrasli možje. Oceni, kakšen je tvoj otrok. Če je priden in ne bo motil obreda s tekanjem po prostoru, glasnim smejanjem in govorom, ampak lepo tiho sedel in opazoval, potem gre lahko tudi zraven in gresta samo na večerjo sama. Če varstva nimate, pa to nevesti in ženinu povejte, pa naj se odločita, ali pridete lahko vsi, ali vas pač ne bo.
Jaz bi jutri poklicala in se opravičila, da pa res ne moremo prit, pa bi si še nek izgovor izmislila. Darila tudi ne bi podarila posledično nobenega. V končni fazi, če smo dobri prijatelji gostiš mene z mojo celotno družino.
Če po pravici povem, sem prav vesela, ko lahko otroka uporabim za izgovor, da moramo mi pa zdaj iti pač prej, ker gre ta mali spat. Meni se ne ljubi tja čez polnoč čakat, mi gre cel drug dan v nič. Pa še otrok nima nič od mene naslednji dan. Raje grem ob devetih domov, pa imamo, kot družina lepo preživet dan. Pa kaj, če smo prvi gostje, ki gremo, saj vedno najdem nek izgovor zakaj; gremo jutri ob petih zjutraj na vikend, dopoldan na rojstni dan, … domišlija dela v polno. Pa ne samo, da uporabljam otroka za izgovor, da gremo lahko prej domov, še zato, ker zamudimo ali pa da se izognemo tistim dolgim ceremonijam v cerkvi pa nevem še kje. Pač malo zamudimo že v prvi vrsti (kao dolga vožnja, v službo sem mogla skočit, se je otrok dolgo pakiral, pa še dodam pol nekaj v smislu, saj veste kako so otroci). Potem, ko se obred začne gremo čez 5min itak vn, ker saj razumete ne, da otoci so malo bolj živahni in se začne mali dolgočasit. Potem pa se mi kar sami odpeljemo do gostišča, kjer bo kosilo in tam počakamo na ostale goste. No tako je bilo do sedaj na treh porokah kjer smo bili.
Sicer pa delam od devetih do petih in sem dnevno tri ure s svojim otrokom. Komaj čakam na vikend, ko smo lahko vsi trije doma ali kam gremo SKUPAJ. Je nekdo res v zmoti, če misli, da bom raje gledla njihov ohcet in zraven stotaka po osebi nesla, kot da sem s svojim otrokom.
Verjetno vabljenci dolocajo pravila igre, ja.
Na najini poroki so bili otroci dobrodosli, sva pa striktno prepovedala vse butaste igrice in obicaje, ker pac nisva za te fore. Na sreco so najino zeljo upostevali vsi.
Bila sva vabljena na nekaj porok brez otrok in sva tudi midva upostevala zeljo zenina in neveste. Se pa iz ene poroke spomnim take egoisticne posesivke, ki je otroka privlekla s sabo, ker ona pa med tednom non stop dela blablablablabla… Prav zblamirala se je, ker nihce od ostalih starsev tega njenega debilnega egoizma ni podprl.
Prav ta SKUPAJ ji je ven sekal, ja. Iskanje pozornosti na tuji poroki. Res otrocje.
Ne vem, zakaj je tak problem iti kam sam s partnerjem. Ze za odnos je to zelo zdravo.
Otrok je del mene. Meni najpomembnejsi. Dala bi zivljenje zanj in ce nekdo zeli, da zatajim svojega otroka in ga pustim v varstvu kot da je kovcek ali pes skratka manjvreden potem tak clovek mene ni vreden. In ne bi sla. Ko sva se midva porocila tj vec kot 10let nazaj seveda nisva imela otrok a nama je bilo normalno brez vprasanja, da bodo otroci na poroki. To je eno samo veselje in blagoslovi. Za baby-je sva imela se Frutke za banketno mizo. Ozkosrcni ljudje niso zame. In takih noben ne rabi. Le kaj bi cas zapravljal za take ljudi. Skratka povedala bi jim tako kot cutim in menim, da je prav. Da se tako ne dela. Da se je otrok veselil saj njim je to se posebej zanimivo. Toliko da ve koliko se oni meni s tem dejanjem zdijo vredni. Toliko kot njim moj otrok. Delete in konec. Na svetu je toliko ljudi, da ni razloga, da pristajate na manj kot ste vredni.
O moj bog. Da imaš tak beden izgovor, da moraš prej iz poroke (ki je nekomu eden izmed najpomembnejših dni v življenju), ker greš naslednji dan na vikend… brez besed. Pa potem še zamujaš, vmes motiš obred, otroke izkoriščaš za izgovore… neverjetna si. Totalno brez občutka in spoštovanja do nekoga, ki te je želel imeti ob sebi na tako pomemben dan in za tvojo pogostitev tudi plačal. Če ti ti ljudje tako malo pomenijo in jih tako malo ceniš, zakaj sploh greš na poroke? Zakaj ne ostaneš doma?
Pa saj vaša žlahta vas že pozna in verjetno vedno zavijajo z očmi, ko se kje pojavite in že spet zamujate in čez 5 min že spet zganjate neko dramo in tako naprej…
Saj v bistvu mi ni odveč. Poroka je lep dogodek in se ga rada udeležim z družino, da otroku predstavim sorodnike s katerimi se letno enkrat srečamo, če sploh. Vidi lahko svoje bratrance, tete, prababico, … itd. Živimo pač malo daleč stran in be bomo vikendov zapravljali za obiskovanje. Pa s partnerjem malo zaplešela in pol še malo z otrokom, se malo fotografiramo. Otrok imal celo doživetje iz tega in se mu zdi imenitno, da se uredimo in je tam neka ceremonija. Ampak je še otrok in se hitro naveliča.
Pa ne, da bi bila ljubiteljica porok tako kot v tujini, da vse skupaj traja pol časa manj. Ampak dogodek, ki traja za goste do zgodnjih jutranjih ur pa mi je preveč. mogoče sem dolgočasa mama v sredini tridesetih, ampak moja družina ima nek bioritem in red. Spat pač ne hodimo ob petih zjutraj, tudi za novo leto ne. Popivava nobeden s partnerjem ne in na poroki, ko je večina ob enajstih že nalita, midva pa potem trezna pač ni zanimivo. Poskušaj trezna prenašat pijane po polnoči, ko si že utrujena, ker običajno trdno spiš že ob 22.00. Kaka težka žurerja pa tudi nikoli nisva bila, niti v času študija ne. Pa mi smo eni izmed tistih sorodnikov, ki se moramo od najdlje pripeljat, tako da utrujen na pot pač ne moreš. Ko je ura za to, da greš, pač greš.
Saj pravim poroka je zanimiva in vedno sem jih vesela, ampak od 10.00 v cerkvi obred in tja do 5.00 celotno rajanje mi je pa pač preveč. Pa to je ja cel dan. Moja družina prisostvuje tam nekje od 12.00 pa tja do 21.00. Potem pa domov.
Težava je varstvo uredit 3 dni prej. Eni starši še delajo, drugi so 170 km v eno smer stran. Prijatelji pa vsi gredo na to poroko, kar nekemu znancu iz bloka pa kar ne moreš potisniti otroka za cel dan in noč. Ko smo dobili vabilo, ni nikjer ni bilo govora, da za otroke ni. Javili so tri dni prej, češ da ni prostora za vse vabljene in sta se odločila, da otrok naknadno ne vabita.
Če bi malo prej povedali, bi si starši lahlo uredili prosto, tak pozno pa ne morejo.
Težava je varstvo uredit 3 dni prej. Eni starši še delajo, drugi so 170 km v eno smer stran. Prijatelji pa vsi gredo na to poroko, kar nekemu znancu iz bloka pa kar ne moreš potisniti otroka za cel dan in noč. Ko smo dobili vabilo, ni nikjer ni bilo govora, da za otroke ni. Javili so tri dni prej, češ da ni prostora za vse vabljene in sta se odločila, da otrok naknadno ne vabita.
Če bi malo prej povedali, bi si starši lahlo uredili prosto, tak pozno pa ne morejo.