Osamljena kljub partnerju
Imava nekaj mesečnega dojenčka, s katerim sva po cele dneve sama. Partner dela do večera – ima delavnico malo stran od doma, ampak je cele dneve tam, tudi na kosilo hodijo z sodelavci drugam. Pride okrog 5. Potem je včasih malo z nama, potem se gre kak dan ukvarjat s svojim hobijem, pa kaj zrihtat sosedu, pa kakšno stvar iskat, ker se ljubiteljsko ukvarja tudi s popravili avtomobilov itd… Saj mi kakšen dan pomaga, ampak mi samo pomaga, da bi sam zrihtal otroka, ni šans. Včeraj sem videla, da mu ni pasalo, ker jo je moral sam skopati, ker sem jaz pekla pecivo za neko kolegico. In ko bi jo moral uspavati, je bilo samo dretje, ker je bil on živčen in je prenesel na tamalo, sem prišla jaz, sem jo uspavala v 5 min. Ko gremo kam na obisk, je isto – vse delam jaz, sprevijam, uspavam… On se lepo zabava. Ob vikendih zjutraj, ko bi lahko skupaj zajtrkovala on prav tako vstane ob 5 kot vsak drug dan in gre do 8 – 9 v svojo pisarno. Včeraj zvečer je zaspal na kavču že ob 8, jaz pa cel večer preživela s knjigo. Ko mu povem vse to, mi pravi, da samo jamram in da ne more biti privezan name. Včasih razmišljam, da bi kar šla s tamalo, saj neke bistvene razlike ne bi bilo.
Glej, tako je.
Če on skrbi za to, da imate materialne stvari, če je dober in prijazen do tebe,potem je vse OK.Ne moreš še pričakovat, da bo kopal in previjal dojenčka, on veliko bolje obvlada delavnico.Ti pa delavnice ne, zato pa skrbiš lepo za vajinega dojenčka.
Vem da je biti doma na porodniški naporno in včasih kot v ribnci. Vsak dan in vsako uro isto.Ampak – sprijazni se, tako je bilo, ko si bila mala deklica ti in tako je zdaj in tako bo še naprej.Prižgi TV, pokliči kakšno prijateljico in pojdita vozičkat in klepetat.
Vem da ti je dolgčas na deževen dan.A misliš, da je njemu super biti ves dan v delavnici?
Tudi on je samo človek, ne misli, da njemu vsak dan cvetijo rožice.
Veseli se, da imaš pridnega in delovnega moža, zdravega dojenčka in da si zdrava.Pa da imate toliko denarja, da plačate položnice in vse ostalo.
Navij si kakšno lepo glasbo, pa potolaži se…Smo bile nekoč vse na tvojem mestu , sedanje mamice pa so ravno zdaj.
Pa še to : vsega nikoli ne moreš imeti.Pridnega in delovnega moža, ki tudi poskrbi za finančno plat in nekoga, ki te bo držal vse dni za rokco, ležal na kavču, gledal tv in nič ne bo od njega.
Te pa čisto razumem po svoje…
Sem mama treh odraslih otrok in tudi že babica.
A da bi šla stran? Lepo te prosim! Zakaj le?
Misliš, da boš potem srečna?
Ne boš.Ker bo naslednji podoben ali obraten.
Veš, tudi ti imaš napake.
Tvoj moški ni superman, saj tudi ti nisi superwoman.Mogoče tudi on kaj pogreša pri tebi, pa je vseeno zadovoljen!
Glej, tako je.
Če on skrbi za to, da imate materialne stvari, če je dober in prijazen do tebe,potem je vse OK.Ne moreš še pričakovat, da bo kopal in previjal dojenčka, on veliko bolje obvlada delavnico.Ti pa delavnice ne, zato pa skrbiš lepo za vajinega dojenčka.
Vem da je biti doma na porodniški naporno in včasih kot v ribnci. Vsak dan in vsako uro isto.Ampak – sprijazni se, tako je bilo, ko si bila mala deklica ti in tako je zdaj in tako bo še naprej.Prižgi TV, pokliči kakšno prijateljico in pojdita vozičkat in klepetat.
Vem da ti je dolgčas na deževen dan.A misliš, da je njemu super biti ves dan v delavnici?
Tudi on je samo človek, ne misli, da njemu vsak dan cvetijo rožice.
Veseli se, da imaš pridnega in delovnega moža, zdravega dojenčka in da si zdrava.Pa da imate toliko denarja, da plačate položnice in vse ostalo.
Navij si kakšno lepo glasbo, pa potolaži se…Smo bile nekoč vse na tvojem mestu , sedanje mamice pa so ravno zdaj.
Pa še to : vsega nikoli ne moreš imeti.Pridnega in delovnega moža, ki tudi poskrbi za finančno plat in nekoga, ki te bo držal vse dni za rokco, ležal na kavču, gledal tv in nič ne bo od njega.
Te pa čisto razumem po svoje…
Sem mama treh odraslih otrok in tudi že babica.
A da bi šla stran? Lepo te prosim! Zakaj le?
Misliš, da boš potem srečna?
Ne boš.Ker bo naslednji podoben ali obraten.
Veš, tudi ti imaš napake.
Tvoj moški ni superman, saj tudi ti nisi superwoman.Mogoče tudi on kaj pogreša pri tebi, pa je vseeno zadovoljen!
[/quote]
Pameten odgovor! Si na porodniškem dopustu in res ne moreš pričakovati, da ti bo mož kopal in previjal dojenčka! Vse smo dale to skozi, tudi večkrat. Tudi biti v delavnici cel dan ni prijetno, med vama pa manjka pogovora in komunikacije. Kot ti je svetovala zgoraj: pokliči kakšno prijateljico, navij si glasbo in bodi srečna, da imaš zdravega otroka in delovnega moža, ker nihče ni popoln. In ne sanjaj o tem, da bi ostala sama in odšla stran, ker takrat bi šele začutila osamljenost in žalost.
Vem, je težko biti sama z otrokom, ampak veš, otroci (pre) hitro zrastejo.
Še to: zakaj ti pečeš pecivo prijateljici, ki imaš dojenčka? Si ne zmore speči sama ali pa ga enostavno kupiti, zakaj te s tem obremenjuje?
Pameten odgovor! Si na porodniškem dopustu in res ne moreš pričakovati, da ti bo mož kopal in previjal dojenčka! Vse smo dale to skozi, tudi večkrat. Tudi biti v delavnici cel dan ni prijetno, med vama pa manjka pogovora in komunikacije. Kot ti je svetovala zgoraj: pokliči kakšno prijateljico, navij si glasbo in bodi srečna, da imaš zdravega otroka in delovnega moža, ker nihče ni popoln. In ne sanjaj o tem, da bi ostala sama in odšla stran, ker takrat bi šele začutila osamljenost in žalost.
Vem, je težko biti sama z otrokom, ampak veš, otroci (pre) hitro zrastejo.
Še to: zakaj ti pečeš pecivo prijateljici, ki imaš dojenčka? Si ne zmore speči sama ali pa ga enostavno kupiti, zakaj te s tem obremenjuje?
[/quote]
Se popolnoma strinjam!
Če imaš par mesecev starega dojenčka, imaš dovolj dela, da poskrbiš vsak dan zase. za dojenčka in – seveda moža!
Jaz sem mojemu povedala, da če bi bila ločena bi imela pol manj dela, ker ne bi rabla za njega kuhat in za njega prat in pucat, pa še 3 dni na teden bi lahko bila čisto fraj, ker bi bili otroci na stiku pri njem in se naj sam odloči ali bo ločen ali ne.
Drgač pa 2x na teden grem po šihtu po svoje in ima on sam otroke prek in pa eno soboto na mesec pa me ne zanima kaj delajo, kaj jejo, kako in kdaj gred spat.
Imela sem kolegico katere moški je bil enak. Priden, služil je ogromno denarja, ampak za njo in dva otroka si ni nikoli vzel časa. Ko je končal z delom, je pa šel še na pijačo v gostilno in se vrnil po 20.00 uri, s tem da je začel ob 7.00. Ko mu je govorila, da bo odšla z dvema (majhnima) otrokoma, se je menda celo smejal v smislu – kako boš pa sama. Ampak ona je nato odšla od njega, ni ji bilo enostavno, ker ji je tudi zelo nagajal glede otrok, premoženja… Po 10 letih imata oba novega partnerja. Nisva pa več v stiku, da bi vedela kako je zdaj.
Druga podobna zgodba. Moški je velik podjetnik v našem kraju. Ona je dosegla, da je ob 18.00 doma čez teden in da med vikendi ne dela, če ne pride vmes kaj izjemnega ter ga vključevala v skupno življenje, kolikor ga pač je (podrobnosti ni nikoli govorila). Ostala sta skupaj, povezan par zgledata še danes ko sta otroka odrasla.
Na tebi je, do kje lahko greš in koliko se boš angažirala, da pri moškemu dosežeš svoje, pri tem pa še vedno ohraniš ustrezen nivo komunikacije in spoštovanja do njega. Če je moški delaven (poštenost je tudi zelo pomembna) je tudi veliko vredno, sa je veliko moških, ki nimajo notranjega čuta, da bi poskrbeli finanačno za družino). Ni pa ok, da otroci odraščajo brez očeta. Potem je boljše, da se razideta (samo verjemi, ločitev ni enostavna stvar, sploh ko so vpleteni otroci), ga bodo imeli približno 1/3 meseca, ko bodo morali biti pri njemu.
Ti misli tudi nase. Najdi si kakšno kolegico, druži se, pojdi na kakšne dejavnosti, aktivnosti, kjer se lahko z otrokom vključujeta, pojdita se kopat v toplice, kam na izlet, v živalski vrt in podobno, obišči prijateljice, sorodnike… Daj otroka čuvat tvojim, njegovim staršem, pojdi h kozmetičarki, urejaj se, pojdi si kaj kupit, uredi kakšen prostor v stanovanju, pojdi tudi sama kdaj ven… Saj denar ne bo problem, a ne? Pa potrudi se za odnos v smislu, da mu stalno ne težiš. Raje kaj dobrega skuhaj in skupaj pojejta za večerjo. Ipd. Pa srečno!
Pameten odgovor! Si na porodniškem dopustu in res ne moreš pričakovati, da ti bo mož kopal in previjal dojenčka! Vse smo dale to skozi, tudi večkrat. Tudi biti v delavnici cel dan ni prijetno, med vama pa manjka pogovora in komunikacije. Kot ti je svetovala zgoraj: pokliči kakšno prijateljico, navij si glasbo in bodi srečna, da imaš zdravega otroka in delovnega moža, ker nihče ni popoln. In ne sanjaj o tem, da bi ostala sama in odšla stran, ker takrat bi šele začutila osamljenost in žalost.
Vem, je težko biti sama z otrokom, ampak veš, otroci (pre) hitro zrastejo.
Še to: zakaj ti pečeš pecivo prijateljici, ki imaš dojenčka? Si ne zmore speči sama ali pa ga enostavno kupiti, zakaj te s tem obremenjuje?
[/quote]
“res ne moreš pričakovati, da ti bo mož kopal in previjal dojenčka”
Ne morem, da ne bi izpostavila tega, ker mi je dvignilo pritisk. A je otrok samo njen?
Kopanje je tudi odličen način, da se ati in dojenčica povežeta, da skupaj počneta nekaj prijetnega, v bistvu je žalostno, da dotični ati takih opravil ne vidi kot nekaj prijetnega in sprostitev, to je nekaj, v čemer bi moral uživati, ne pa, da jemlje to kot opravilo, ki ga je naredil namesto žene.
Avtorica, jedro vsega je vajin medsebojni odnos, ki verjetno že pred rojstvom ni bil tak, kot bi lahko bil oziroma moral biti.
Človek se ne izogiba kraja in ljudi, s katerimi se dobro počuti.
Imava 3 otroke in situacijo z malimi otroki dobro poznam. Ampak, da bi mi v času prodnega morali pomagati in ne vem kaj še vse, pa lepo vas prosim, saj nisem opravilno nesposobna. Pri najmlajšem sem recimo vstajala ob 6 skupaj z možem, spila sva kavo, potem je on šel v službo, jaz pripravila 1. otroka za šolo, drugi je itak bil doma, časa je bilo na pretek za vse, naporneje je bilo le ko so imeli vsi trije naenkrat vodene koze, jaz pa ravno okrevala po operaciji.
Danes pa poslušam samo, kako je hudo naporno, kako nimajo časa zase, kako nonstop rabijo pomoč, matere itak kampirajo prve mesece poroda pri izmučenih hčerah……Pa ni čudno, da je pol sveta v malori, če imate pa tako čudna pričakovanja od življenja.
Porodniška je tudi čas, ko ti dozorevaš v eno bolj zrelo in odgovorno osebo, enako mož. Učita se nove vloge, ki sta jo dobila za vse življenje. Oba.
Večkrat sem se počutila podobno. Porodniška je eno samo ljubo delo, ko si frej, ko otrok malo spi, pa likaš, kuhaš ali pa obsediš na kavču in se včasih tudi smiliš sam sebi.
To je normalno. Ni pa normalno, da bi ti zdaj kar šla, še preden sta se sploh začela soočati z novo vlogo in novo dinamiko. Saj je tudi on šele zdaj postal oče in se še uči kako biti starš.
Moj je bil pri prvem ravno takšen. Cele dneve sem bila sama z otrokom in se večkrat počutila podobno kot ti. Nepravično od mene,
Starša sta dva za to, da si pomagata. Pa to ne pomeni, da morata zdaj izmenično previjat in kopat otroka. Pomagati si morata tako, da si prisluhneta. Da sproti rešujeta zagate, dileme, se opogumljata in spodbujata drug drugega. Da družina funkcionira kot celota.
Ko postaneš starš, gre egoizem spat za kar lepo število let. To je čas, ko sebe pričneš deliti. To niti ni vedno tako, kot si mi romantično predstavljamo.
ja kako pa se bo oče navezal na otroka, če jih bo prve tri leta gledal samo od daleč??
in obratno, kako naj se otroci navežejo na očeta, če jih niti povoha ne?
kar se pa dela z otrokom / dedcem tiče
jaz sem bila od petega meseca starosti do konca porodniške sama z otrokom. definitivno sem imela manj dela kot takrat, ko je bil dec doma….
pa bolj fajn mi je tudi bilo
“res ne moreš pričakovati, da ti bo mož kopal in previjal dojenčka”
Ne morem, da ne bi izpostavila tega, ker mi je dvignilo pritisk. A je otrok samo njen?
Kopanje je tudi odličen način, da se ati in dojenčica povežeta, da skupaj počneta nekaj prijetnega, v bistvu je žalostno, da dotični ati takih opravil ne vidi kot nekaj prijetnega in sprostitev, to je nekaj, v čemer bi moral uživati, ne pa, da jemlje to kot opravilo, ki ga je naredil namesto žene.
Avtorica, jedro vsega je vajin medsebojni odnos, ki verjetno že pred rojstvom ni bil tak, kot bi lahko bil oziroma moral biti.
Človek se ne izogiba kraja in ljudi, s katerimi se dobro počuti.
[/quote]
Mama je zato na porodniškem dopustu, da poskrbi za dojenčka. Ne predstavljam si, da bi bila na porodniškem, mož pa bi kopal dojenčka. Otroke sem vedno umivala in kopala jaz, izjemoma jih je previl, če me ni bilo doma in so se medtem pokakali.
Ne vem, kaj še vse pričakujete od moških, tudi, da vam bodo brisali prah po omaricah, ali kaj? Bodite no malo bolj realne!
Če imate doma kaj zemlje, gozda, delavnico, imajo moški dela več kot dovolj!
Mama je zato na porodniškem dopustu, da poskrbi za dojenčka. Ne predstavljam si, da bi bila na porodniškem, mož pa bi kopal dojenčka. Otroke sem vedno umivala in kopala jaz, izjemoma jih je previl, če me ni bilo doma in so se medtem pokakali.
Ne vem, kaj še vse pričakujete od moških, tudi, da vam bodo brisali prah po omaricah, ali kaj? Bodite no malo bolj realne!
Če imate doma kaj zemlje, gozda, delavnico, imajo moški dela več kot dovolj!
[/quote]
jaz pa si ne predstavljam, da bi človek dobil otroka, potem pa bi ga gledal samo od daleč.
a ko gre pa žena nazaj v službo, bo pa kar naenkrat znal vse sam naredit? če dela žena popoldne, bo mož najel varuško, da bo otroke skopala pa spat spravila? ali bo morala babica prit to naredit?
ene ste se zataknile tam leta 1950
mož tudi kosilo skuha, pomije, in posesa, ne moreš verjet….
meni bo prah po policah brisal? prah je moj slučajno?