Ali je psihiatrija sama sebi namen?
Ko zaidem slučajno na Podforum: Starševstvo in medsebojni odnosi, dobim tak občutek, kot je v naslovu. Debate so sluzaste, kjer besede vagajo, kar je nemogoče. Iz tega izhaja, da je tam velik delež odvisnikov od odnosov in so sami sebi namen. Cona udobja jamrajočih, brez rezultatov.
Glede na to, iz kakšnega političnega režima izhajamo in koliko ljudi se od tam ni vrnilo, kar opozarjajo predvsem tisti, ki so bili tam z njimi, ni nič čudnega.
Sploh pa splošna vkalupljenost zdravnikov in drugega osebja pri nas.
Poseben poudarek tega problema so tam pazniki, ki so bolj, kot ne, iz filma “Let nad kukavičjim gnezdom”. Usposobljeni kje in kako?
Javnost in vsa stroka si pa zatiska oči in stigmatizira vse, ki so se uspeli iztrgati iz tega primeža, se pobrali in se odvrnili od njih, celo same psihiatre.
Eden takih je bil dr. Rugelj.
Se strinjam, poznaš tematiko in se tega zavedaš. Bravo.
Te ‘strokovnjake’, ki filajo s tableti (najhujšimi) paciente, bi tudi morali orenk prelufat!
Jap, te majstre, ki delajo v psihiatričnih bolnišnicah.
Jaz poznam en res težek primer. Človek (človek z veliko začetnico) se je šel zdravit, res uspešen, kariera top, hiša, dva mala otroka, v KS aktiven… pa se je obesil v parku bolnišnice!!
To jim ne odpustim nikoli!!
Tudi pri Peterku niso bili uspešni.
Poznam pa še par ljudi, ki gredo na zdravljenje. In mu rečejo: “če boš sodeloval prav, če ne lahko odideš takoj!”
A tako se dela z labavimi ljudmi?
En naš sorodnik je zdržal. Samo so ga imele sestre rade. Mu zaupale ključe telovadnice in da je vodil seznam udeležbe. (kwa je bil zajebban :-))) )
Okol hrane – kakor si se znašel. V bistvu si ves čas prepuščen sam sebi. S tem, da imaš res norce okoli sebe in jih nihče ne poštima. Pride nor klošar nag v sobo, kjer se gleda TV in nihče ne ukrepa.
Ja, to je tudi stran metanje denarja. Pa ne za ljudi, ki potrebujejo pomoč, temveč za dohtarje, terapevte, ki ne delajo nič!!
Včasih tudi medicina ne more pomagati! Ne samo pri psihičnih boleznih, tudi pri ostalih boleznih. Tudi zdravniki ne morejo delati čudežev. Psihične bolezni so še vedno tabu in so tudi zaenkrat še slabo raziskane. Uradna verzija depresije je pomanjkanje serotonina v možganih, noradrenalina in dopamina. Vprašanje je, če je to res.
Ne moremo pa za neuspehe kriviti samo zdravnike in terapevte.
Če kakšen pacient npr. shizofrenik noče jemati zdravil in se mu zmeša in koga zabode, potem so spet zdravniki krivi, kajne?
Pri psihiatriji gre za odnos pacient naspram psihoterapevta, v tem odnosu bi morali bit izrecno samo pogovori. Sedaj pa, kako bi ti pogovori morali zgledati, je pa druga plat medalje. Če greš na tem forumu, recimo v podforum Mejno narcistična osebnostna motnja, je zdravorazumskemu človeku hitro jasno, kako stvari stojijo. Ni rezultatov, samo kup jamrajočih, ki podpirajo drug drugega v svoji lepi coni udobja jamranja.
Tam, vse to podpirajo moderatorji, da bi pa nekdo nalil čistega vina, je pa misija nemogoče. Enostavne stvari so na nek način nerešljive zaradi tega. Ko prebiraš pisanje moderatorjev, je eden praktik, zadovoljivi odgovori, drugi pa žal teoretik v utopiji. Sam sem pristaš rezultatov, samo to ima težo. Besedičenje je domena nesposobnih, ki to svojo nesposobnost zavijejo v dolgo kvazi strokovno besedičenje. Rezultatov pa nikjer.
Včasih tudi medicina ne more pomagati! Ne samo pri psihičnih boleznih, tudi pri ostalih boleznih. Tudi zdravniki ne morejo delati čudežev. Psihične bolezni so še vedno tabu in so tudi zaenkrat še slabo raziskane. Uradna verzija depresije je pomanjkanje serotonina v možganih, noradrenalina in dopamina. Vprašanje je, če je to res.
Ne moremo pa za neuspehe kriviti samo zdravnike in terapevte.
Če kakšen pacient npr. shizofrenik noče jemati zdravil in se mu zmeša in koga zabode, potem so spet zdravniki krivi, kajne?
[/quote]
Se strinjam v nekaterih stvareh, ne pa vseh. ” Psihične bolezni so še vedno tabu in so tudi zaenkrat še slabo raziskane.”
Če ta trditev drži, potem vsi ti “strokovnjaki” delajo proti ljudem. Kako lahko za neko bolezen, katere nimaš raziskane in so kao tabu, potem tak kvazi strokovnjak lahko veselo v ogromnih količinah predpisuje razne farmacevtske zvarke. To je v nasprotju z vsemi človekovimi pravicami.
Kdor je človek dejanj, se sploh ne znajde v stanju pomilovanja in ne išče tolažb.
Samopomilovanje je vir mnogih težav.
[/quote]
Tudi res.
Ni res!!
[/quote]
Seveda, še kako je res. Ravno samopomilovanje je tista cona udobja, o kateri Srečko govori, ki že na daleč kliče po farmakih in nobeni spremembi in klika v možganih.
Noben borec se ne bo smilil sam sebi, niti se ne želi drugim, ker to pomeni, da je izgubil.
Prvo pravilo pokojnega dr. Ruglja je bilo, k meni prideš le, ko si že 6 mes čist.
Ter pripravljen na težaško delo na sebi.
Zato je bil uspešen. Ter delal z njimi tudi sam, aktivno, tudi tekel.
Vsi, ki jim je pomagal, so sami borci, se ne predajo.
Včasih tudi medicina ne more pomagati! Ne samo pri psihičnih boleznih, tudi pri ostalih boleznih. Tudi zdravniki ne morejo delati čudežev. Psihične bolezni so še vedno tabu in so tudi zaenkrat še slabo raziskane. Uradna verzija depresije je pomanjkanje serotonina v možganih, noradrenalina in dopamina. Vprašanje je, če je to res.
Ne moremo pa za neuspehe kriviti samo zdravnike in terapevte.
Če kakšen pacient npr. shizofrenik noče jemati zdravil in se mu zmeša in koga zabode, potem so spet zdravniki krivi, kajne?
[/quote]
veš,za tale komnetar pa bravo,ti dam kapo dol. Da nekdo tako razume,pa še nisem srečala na tem forumu. Bravo! Točno tako je..
Seveda, še kako je res. Ravno samopomilovanje je tista cona udobja, o kateri Srečko govori, ki že na daleč kliče po farmakih in nobeni spremembi in klika v možganih.
Noben borec se ne bo smilil sam sebi, niti se ne želi drugim, ker to pomeni, da je izgubil.
Prvo pravilo pokojnega dr. Ruglja je bilo, k meni prideš le, ko si že 6 mes čist.
Ter pripravljen na težaško delo na sebi.
Zato je bil uspešen. Ter delal z njimi tudi sam, aktivno, tudi tekel.
Vsi, ki jim je pomagal, so sami borci, se ne predajo.
[/quote]
Klinc pa Rugelj. Če bi bil človek – pokveka, ki pride po pomoč – borec, sploh ne bi potreboval pomoči. Najprej ga je verjetno potrebno dvigniti na en nivo. Okej šport, sprememba okolja, ena pozitiva…in še mnogo več!
Eh, nima smisla razlagat!
Za sabo imam precej dolgo hospitalizacijo, skoraj 4 mesece.
Ko že lep čas nisem več zapustila szanovanja, ker se je vsak moj odhod od doma končal z zverinskim napadom panike, in sem bila že prepričana, da nikoli več ne bom videla morja, smučišča, niti odšla na govorilno uro za otroka ali v trgovino, sem se odločila za bolnišnico.
Ker slabše ne more biti, sem si mislila.
Po antidepresivih in antipsihotikih se mi je pritisk iz 180/100 počasi normaliziral, pulza nisem imela več med 140 in 160, in počasi sem se nehala počutiti, kot da sem 24 ur na dan zaprta v kletki z levom. Takšne tesnobe ne privoščim nikomur!!!
Postopoma sem ponovno začela skrbeti zase, za otroke, se vrnila v službo…
Tu se pa začne moje delo. Spreminjanje mišljenja, vzorcev, čustvovanja, navad…
Vključila sem se v psihoterapijo.
Ampak glavni del je na meni, jasno.
Ponovno zmorem v trgovino, na govorilno uro, na sprehod, v kino, gledališče, na koncert,…
Smučat in na morje. 😍
Ne vem, kako globoko v simptomih ste bili ostali, ki tukaj komentirate, ampak sama zase vem, da sama ne bi in nisem zmogla; le pogrezala sem se…
…v katastrofo. Verjetno bi se v naslednji fazi umaknila v psihozo.
Ali pa…
…tja, od koder ni vrnitve.
Zdaj sem pa vsaki dan neizmerno hvaležna za nešteto drobnih radosti, za neskončno malenkosti – ker zdaj vem, da nič ni samoumevno, niti sprehod ali odhod v trgovino po kilo kruha ne. Vse to je privilegij!
Ki ga imam ponovno s pomočjo psihiatrije.
V življenju nič ni črno belo (čeprav sem v “tistem” obdobju že skoraj temu verjela…), tudi psihiatrija ne.
To je moja izkušnja.
Klinc pa Rugelj. Če bi bil človek – pokveka, ki pride po pomoč – borec, sploh ne bi potreboval pomoči. Najprej ga je verjetno potrebno dvigniti na en nivo. Okej šport, sprememba okolja, ena pozitiva…in še mnogo več!
Eh, nima smisla razlagat!
[/quote]
Ruglja ravno zato namenoma omenjam. On je zahteval, da je prišel njegov pacient oz kakorkoli že naj se imenuje, čist.
Torej brez pomirjeval in ostale navlake farmakopeje in že tudi brez prvotne problematike lastne odvisnosti.
To je prakticiral, ko je že delal neodvisno, samostojno.
Njegov program, verjetno ne poceni, tega ne vem, je bil fizično in intelektualno tako zahteven, da je obvezno rabil borca, z mnogo notranje motivacije, da ga je izpeljal.
Torej, kako naj psihiatri v zaprti inštituciji kakorkoli uspejo, če delajo z zaprtimi ljudmi kot v arestih, kamor jih res zaprejo, po tem, ko jih nasilno pretvorijo v zombije? Iz ene odvisnosti zmečejo v drugo, še preden so se prejšnje znebili?
O še težjih slučajih samega načins zdravljenja pa raje ne bi, ker bo javni pogrom nad nevestnostjo in ignorantskim delom stroke kot take.
Nimajo šans, ne dohtarji ne zombiji. Še čudno, da jih več ne izgine.
Še ni zoliko dolgo tega, ko mi je ena izmed zdravnic zagotavljala, da si pacieti sami želijo električnih šokov.
No, danes so to sintetični.
Koštajo pa mnogo več od elektrike.
Pravzaprav pravo premoženje. Kar ni problem izvedeti, saj radi povedo.
Če ne tu, pa v tujini, cene so iste.
Jap, pa ravno zdravnike in samo stroko, ter njihovo zmotno zdravljenje lahko obsodimo.
Zdravljenje simptomov in ne vzrokov pač privede do takih stanj.
[/quote]
tvoj problem je prekratek domet razgledanosti,dojemanja in pameti. Zdravljenje simptomov in ne vzrokov? Tisoče ljudi po svetu odklonijo zdravila in si poiščejo alternativo,psihoterapijo,brez medikamentacije in farmakologije,alternativna medicina i bio medicina. In odstotki in statistika je ista čist nič drugače kot tisti ki so na zdravilih. nekaterim pomaga,nekaterim ne. Isto pri zdravilih,enim pomaga enim ne,enim je še huje. Tudi pri alternativi se obesijo. Potem pa se klofate,ja kaj pa ni jemal zdravil.Če pa jemlje zdravila in se kljub temu zagunca,pa spet ja,,psihiatrija..tableti,to samo ubija. Nisi razgledana in nič o tem nisi prebrala,zato se motiš.
Psihiatrija je v medicinskih strokah najmanj napredovala in njamanj je odkritega od vseh strok (nevrologija,kardiologija,zobozdravstvo,ortopedija..itd itd) je sicer bil zelo pomemebn premik,da nasilja in agresije ni več. Elektro šoki so prepovedani,lobotomija je prepovedana,zapiranje pod prisilo je prepovedano razen v primeru če ogrožaš sebe ali druge,drugače te nimajo pravice zapret v Polje. Te premiki so bili edini res pomembni,in zelo zelo počasi se napreduje odkrivanje vzrokov duševnih bolezni. Premalo spremljaš,namreč države in svet namenjajo veliko več sredstev recimo Nasi kot pa medicini. To je pač politika. Dala sme glup primer,ampak želim povedat,nasplošno je zdaj v svetu trd oreh RAK. neumorno s eišče zdravilo za raka. miljone žrtev najbolj skrivnostna in zahrbtna bolezen,kateri ne vejo vzroka zakaj se celice kar same začnejo delit. In bolezen je smrtna. takotorej,duševni norci nismo tako pomembni.. počasi počasi se premika.
Dognano je,da serotonin in dopamin narobe tečeta po nevronih in tekočina se ne dovaja v možganske celice. Zakaj,pa s eto zgodi pa se ne še. Čisto mogoče,da bodo nekoč odkrili da so problem recimo žaljivke?! nevem,absurdno,ampak ja,mogoče bodo dokrili alternativni pomen,da eden je občutljiv če mu rečeš “pejt u pisdu mater” en bo pa fasal depresijo in s emu bo razvila če bo prevečkrat slišal na svoj račun “jjebi se”. mogoče bodo ugotovili,da te besede v ušesih sprožijo nakovalce da se zasuka 360 stopinj in prekvica glavni živc dopamina,in to vsazga 1.Maja vsako leto. Ja,lej vse je možno! In bodo res dokazali,da je vse v pogovoru. Ampak za zdaj,te pogovori niso pravi (razni psihoterapevti in psihilogi) in ne znajo pač “ozdravit”. kot sme rekla statistika je ista kot uni k jemlejo tablete. Mogoče bodo ugotovili,da če se psihoterapevt postavi na glavo v spodnjih gatah bodo ozdravili te besede ki so sprožile shizofrenijo in depresijo. Hja,lej! nevem… maybe!
(sej ste razumeli moje metaforične prispodobe kaj hočm povedat)
dejstvo je,da to da ne bo medicina uporabila nič,ker se ne ve natančnega vzroka je neumnost,ker potem bi ljudje umirali še pa još. Uporabi se vedno v medicini to kar vsaj kolikor toliko dokazano pomaga. Boljš kt nč,za probat je! tako nekako se temu reče. Sigurno se je veliko stvari v preteklosti motilo glede zdravil,tudi homoseksualce so včasih zdravili z opičjimi hormoni. Svet se premika počasi.. zdravniki niso čarovniki in nimajo magične palčke.
Neposredne izkušnje imam preko drugih, ki so mi zaupani, vendar se nikoli ne rešijo zasvojenosti ravno s tem, kar navajaš, z njo gredo v grob. Resnično.
Kako si se je ti rešila, celo dveh ali si še vedno odvisna?
Če si še vedno odvisna, poznaš kaj potegnejo za seboj?
Ter še, meniš, da ti ambulantni način zdravljenja ne bi odgovarjal te prve 4 mes.?
Če ne, čemu ne in kaj bi mogoče pri tem pogrešala, dodala?
Strah poznam, ja.
tvoj problem je prekratek domet razgledanosti,dojemanja in pameti. Zdravljenje simptomov in ne vzrokov? Tisoče ljudi po svetu odklonijo zdravila in si poiščejo alternativo,psihoterapijo,brez medikamentacije in farmakologije,alternativna medicina i bio medicina. In odstotki in statistika je ista čist nič drugače kot tisti ki so na zdravilih. nekaterim pomaga,nekaterim ne. Isto pri zdravilih,enim pomaga enim ne,enim je še huje. Tudi pri alternativi se obesijo. Potem pa se klofate,ja kaj pa ni jemal zdravil.Če pa jemlje zdravila in se kljub temu zagunca,pa spet ja,,psihiatrija..tableti,to samo ubija. Nisi razgledana in nič o tem nisi prebrala,zato se motiš.
Psihiatrija je v medicinskih strokah najmanj napredovala in njamanj je odkritega od vseh strok (nevrologija,kardiologija,zobozdravstvo,ortopedija..itd itd) je sicer bil zelo pomemebn premik,da nasilja in agresije ni več. Elektro šoki so prepovedani,lobotomija je prepovedana,zapiranje pod prisilo je prepovedano razen v primeru če ogrožaš sebe ali druge,drugače te nimajo pravice zapret v Polje. Te premiki so bili edini res pomembni,in zelo zelo počasi se napreduje odkrivanje vzrokov duševnih bolezni. Premalo spremljaš,namreč države in svet namenjajo veliko več sredstev recimo Nasi kot pa medicini. To je pač politika. Dala sme glup primer,ampak želim povedat,nasplošno je zdaj v svetu trd oreh RAK. neumorno s eišče zdravilo za raka. miljone žrtev najbolj skrivnostna in zahrbtna bolezen,kateri ne vejo vzroka zakaj se celice kar same začnejo delit. In bolezen je smrtna. takotorej,duševni norci nismo tako pomembni.. počasi počasi se premika.
Dognano je,da serotonin in dopamin narobe tečeta po nevronih in tekočina se ne dovaja v možganske celice. Zakaj,pa s eto zgodi pa se ne še. Čisto mogoče,da bodo nekoč odkrili da so problem recimo žaljivke?! nevem,absurdno,ampak ja,mogoče bodo dokrili alternativni pomen,da eden je občutljiv če mu rečeš “pejt u pisdu mater” en bo pa fasal depresijo in s emu bo razvila če bo prevečkrat slišal na svoj račun “jjebi se”. mogoče bodo ugotovili,da te besede v ušesih sprožijo nakovalce da se zasuka 360 stopinj in prekvica glavni živc dopamina,in to vsazga 1.Maja vsako leto. Ja,lej vse je možno! In bodo res dokazali,da je vse v pogovoru. Ampak za zdaj,te pogovori niso pravi (razni psihoterapevti in psihilogi) in ne znajo pač “ozdravit”. kot sme rekla statistika je ista kot uni k jemlejo tablete. Mogoče bodo ugotovili,da če se psihoterapevt postavi na glavo v spodnjih gatah bodo ozdravili te besede ki so sprožile shizofrenijo in depresijo. Hja,lej! nevem… maybe!
(sej ste razumeli moje metaforične prispodobe kaj hočm povedat)
dejstvo je,da to da ne bo medicina uporabila nič,ker se ne ve natančnega vzroka je neumnost,ker potem bi ljudje umirali še pa još. Uporabi se vedno v medicini to kar vsaj kolikor toliko dokazano pomaga. Boljš kt nč,za probat je! tako nekako se temu reče. Sigurno se je veliko stvari v preteklosti motilo glede zdravil,tudi homoseksualce so včasih zdravili z opičjimi hormoni. Svet se premika počasi.. zdravniki niso čarovniki in nimajo magične palčke.
[/quote]
Nrhaj prejudicirat stvari in pojdi še enkrat brat moje poste.
Pa poišči trditve, ki jih omenjaš.
Jih ni.
Malo si je treba pogledati marsikaj, tudi zdravljenje težkih bolezni tudi v tujini.
Mar misliš, da naši psihiatri in stroka na splošno trendov v tujini ne poznajo, ne hodijo in ne sodelujejo na kongresih tudi izven meja?
Ne ti meni na pamet, no.
Res misliš, da smo vsi za zidovi in res funkcionalno nepismeni, da nimamo nobenega vpogleda v stanje naše družbe, da osebno ne govorimo z nikomer iz stroke? Ne bit naivni in pogledat kdaj pa kdaj tudi čez planke.
Ruglja ravno zato namenoma omenjam. On je zahteval, da je prišel njegov pacient oz kakorkoli že naj se imenuje, čist.
Torej brez pomirjeval in ostale navlake farmakopeje in že tudi brez prvotne problematike lastne odvisnosti.
To je prakticiral, ko je že delal neodvisno, samostojno.
Njegov program, verjetno ne poceni, tega ne vem, je bil fizično in intelektualno tako zahteven, da je obvezno rabil borca, z mnogo notranje motivacije, da ga je izpeljal.
Torej, kako naj psihiatri v zaprti inštituciji kakorkoli uspejo, če delajo z zaprtimi ljudmi kot v arestih, kamor jih res zaprejo, po tem, ko jih nasilno pretvorijo v zombije? Iz ene odvisnosti zmečejo v drugo, še preden so se prejšnje znebili?
O še težjih slučajih samega načins zdravljenja pa raje ne bi, ker bo javni pogrom nad nevestnostjo in ignorantskim delom stroke kot take.
Nimajo šans, ne dohtarji ne zombiji. Še čudno, da jih več ne izgine.
Še ni zoliko dolgo tega, ko mi je ena izmed zdravnic zagotavljala, da si pacieti sami želijo električnih šokov.
No, danes so to sintetični.
Koštajo pa mnogo več od elektrike.
Pravzaprav pravo premoženje. Kar ni problem izvedeti, saj radi povedo.
Če ne tu, pa v tujini, cene so iste.
[/quote]
pav si slišala in res je. pacienti prosijo za napotnico za v Zagreb,da bi šli na elektrošoke.Ker v sloveniji so prepoovedani. Veš pa ne,zakaj. Ti misliš,da zato ker jih tako nafilajo da ratajo zombiji in se jim meša.
Imeti shizofrenijo s prisluhi je grozljivka. Vsako minuto imaš v glavi zvoke,ki ti govorijo,stavke,prisluhe. In to ni lep stvaek,nekateri psolušajo dan in noč “ubij se,zgin,crkni,ubij tega zdravnika zdajle,božanstvo te kliče..itd” Iz tega so tudi primeri,ko ljudje ki se jim to dogaja ponavadi prvič,ne prepoznajo da je to bolezen,nikoli niso imeli prisluhov,zdaj pa daj za nameček da je to nek pobožen francelj,pa spije liter vina in gre res po vile pa zaštiha župnika. Takih primerov tisoče v sloveniji.. vsako leti bereš kroniko,kolikor jih hočeš jih je. In razni poboji. Milejši so tisti,ki nimajo agresivnih prisluhov. In takemu pacientu dajo konjske doze,kombinacije treh antipsihotikov,pomagajo kolikor morajo,a kot sem rekla že prej,antipsihotiki supresirajo samo simptome in ne vzroka,bolezen seka in buta ven,pacientu se meša. To so pacienti,ki nič ne spijo,od živcev urinirajo in iztrebljajo v hlače,so popolnoma uničeni,si predstavljaš non stop poslušat glasove v glavi? verjetno te je kdaj zmotilo kakšno glasno tiktakanje ure,če si spala. Glasovi so še huje. In ne zginejo.
Elektrošoki so znani,da za mesec dni ohromijo nevronske možganske celice. Po domače,skuri ti glavo in glasovi nimajo šanse da se pojavijo,ker ti glavo strese,sam si mal fuč kakšn teden. Je mir. In to je edina stvar ki pacientom še ostane! tableti ne primerjo,oh razne psihoterapije pa še manj..In ko so tako na koncu,bodo probali vse samo da bodo te glasovi šli.
razumeš,ti teslo?
Nrhaj prejudicirat stvari in pojdi še enkrat brat moje poste.
Pa poišči trditve, ki jih omenjaš.
Jih ni.
Malo si je treba pogledati marsikaj, tudi zdravljenje težkih bolezni tudi v tujini.
Mar misliš, da naši psihiatri in stroka na splošno trendov v tujini ne poznajo, ne hodijo in ne sodelujejo na kongresih tudi izven meja?
Ne ti meni na pamet, no.
Res misliš, da smo vsi za zidovi in res funkcionalno nepismeni, da nimamo nobenega vpogleda v stanje naše družbe, da osebno ne govorimo z nikomer iz stroke? Ne bit naivni in pogledat kdaj pa kdaj tudi čez planke.
[/quote]
Ja, hodite v tujino na izlet. Tu pri nas pa konjsko injekcijo v rit, da spi par dni. Potem pa taki ubitačni razgovori, da se odpele še zdravemu človeku.
Ne nas basat!