Sprasujem se kdaj natanko naj bi postalo fajn imet otroka? Tri mesece smo dneve in noci prenasali krike in nenehni jok, otrok se se v nadaljevanju joce zaradi najmanjse stvari, ponoci ne spi, hrani se na uro in pol, krici na sprehodu, krici v avtu.

Sprasujem se s cem sem si zasluzila takega otroka, ce bi vedela da bo tako, zagotovo ne bi zanosila, zakaj le? Za mesece agonije?

Pozdravljena.
Občutim vašo stisko. Težko je dneve in noči poslušati dojenčkov jok in biti ob tem nemočen, neprespan in izčrpan.
Potrebujem pa še nekaj malega dodatnih informacij; je vaš otroček dojen ali je na AM, kakšen je bil porod, je mogoče, da stalno joka zaradi krčev?
Lep pozdrav,
Jasna Dolamič Gričar

Je polno dojen, krci so mimo, dojencek zdaj deluje “tecno”, kot da mu ves cas ni nekaj prav, spi izjemno malo

Porod je bil induciran, 8 ur po drugi tableti so me pustili samo brez pregleda v hudih bolecinah, brez rednih popadkov, klescni porod, dvakrat neuspesno jemali kri dojencka iz glave, zacel mu je padati pritisk, spil je plodovnico, z ovito popkovino, skratka ziva groza, otrok 2 tedna rojen prehitro in ze od poroda dalje zelo nemiren. Tezave so bile z dojenjem, se zdaj pada z dojke, resil sva se vsaj nastavkov in normalno napreduje, ni vec znaka nesimetricne zahiranosti

Pozdravljena!

Dobro vama gre, glede na vse stiske, ki sta jih morala preživeti, ob in po rojstvu. Dojenček dobro napreduje, manjkajočo težo je nadomestil in znakov asimetrične zahiranosti ni več, kar je super in prepričana sem, da je to zgolj rezultat vašega truda in potrpljenja.

»Prvi stresni dogodek v človekovem življenju je porod. Iz znanega okolja v katerem novo bitje preživi določen čas, se rodi v neko novo, tuje okolje, kjer ni več določene, prijetne temperature. Hrana ni stalno na razpolago. Pojavita se dan in noč in najglasnejša glasba – ritem maminega srca izgine.

Globina stresne situacije je odvisna od poteka poroda, vendar v vsakem primeru to prvo doživetje stiske in frustracije povzroči stres. Včasih se tako zgodi, da je dojenček nahranjen in previt, nič ga ne boli pa vendar neutolažljivo joka. To je takrat, ko se poskuša znebiti napetosti, ki je v njem. S pomočjo joka poskuša najti stik s pomembnimi odraslimi, da bi bili ob njem.

Sledi obdobje, ko otrok začne prepoznavati ljudi, ki mu zagotavljajo varnost, ga negujejo in mu nudijo emocionalno podporo. To je obdobje razvoja navezanosti.«
(Iz članka: https://med.over.net/clanek/otrok-je-v-stresu-od-prvega-dne-zivljenja-zato-potrebuje-pomoc/).

Verjamem, da ste stiski, ker dojenček deluje »tečno«, vi pa ne veste zakaj. Dajte si čas, da se spoznata, zaupajte si, saj vama gre odlično, vaš otroček glede na okoliščine zelo dobro napreduje. Poskusite se sprostiti, čeprav verjamem, da je v dani situaciji to za vas težko. Najverjetneje je, da v tem trenutku potrebuje veliko crkljanja tudi izven konteksta dojenja. Sledite sebi in svojemu dojenčku, predvsem pa se poskusite umiriti.

Lep pozdrav,

Jasna Dolamič Gričar

Res se mi zdi težko verjetno, da je porodna izkušnja izpred skoraj 4 mesecev kriva za takšne dneve, kot je bil na primer današnji: zbujanje ob 2.30, jok cel dan, tudi sekundo po hranjenju, z 3×15 minutnim spancem na rokah (ne zaspi niti po hranjenju), zaspal bo 23.00 do 2.30, ponovi vajo… Resno se bojim, da nima kakšne hujše bolezni/poškodbe, morda kaj od poroda, sploh glede na izjemno velik hematom, ki ga je pridelal med porodom

Pozdravljena!

Seveda je mogoče, da so v njem ostale določene napetosti, porod je za novorojenčka že tako sam po sebi stres, ker iz varnega okolja, praktično brez dražljajev, pride v neznano okolje polno dražljajev in sprememb. Za vašega dojenčka je bila izkušnja poroda, prehoda v neznano, še posebej stresna, ker je bil porod težak. Kakor odrasli, se mora tudi otroček prilagajati, se spoznati s starši in novim okoljem. Zagotovo to zanj predstavlja stisko, ki pa je sam ne zna in ne zmore predelati, saj nima prav nobenih izkušenj. Na tem mestu vstopijo starši, da mu njegovo stisko pomagajo predelati. Kako? Z nežnostjo, umirjenim prigovarjanjem, zibanjem… Odvisno od dojenčka, kaj njemu najbolj ustreza. Predvsem pa z bližino in potrpljenjem.
Tudi odrasli (ki imamo za seboj že kar nekaj izkušenj s preživetjem), kadar zapademo v stisko, izgorelost, depresijo ali doživimo zgolj kakšno neprijetno izkušnjo, potrebujemo določen čas, prijazno besedno, nežnost, spodbudo in toplino sočloveka, da nam pomaga preiti težko obdobje.
Če vas skrbi, da gre pri vašem dojenčku za bolezen ali poškodbo, vam svetujem, da se obrnete na pediatra, ki ga bo pregledal in vas morda napotil še na kakšne podrobnejše preiskave.

Lep pozdrav,

Jasna Dolamič Gričar

Pozdravljena avtorica,
ko sem prebrala vaš prispevek se mi je zdelo, kot bi brala sebe pred 9 leti. Naš otrok je do enega leta jokal podnevi in ponoči. Edina tolažba mi je bila, da je zdrav in to me je vedno držalo pokonci. Še zdaj rad vstaja ponoči, je pa prijazen in srčen fant. Vse je sčasoma minilo, ni pa bilo lahko.
Sedaj pričakujemo drugega fantka…bomo videli kako bo sedaj.
Želim vam čim bolj umirjenih živcev, vse bo še dobro.
Dokler je zdravje imamo vse, a tega se premalo zavedamo, ko pa v družino udari huda bolezen take stvari postanejo postranske.
Lepo vas pozdravljam.

Zivjo
Nas je bil prvi isti. Zdaj je star dve leti. Nic mu ni manjkalo bil je sit, previt. Konstantno jokal ponoci in podnevi. Ponoci sva ga s partnerjem nosila izmenicno dostikrat sva ga dala v vozicek in vozila po hisi da je zaspal za eno uro in potem ponovi vajo. Smo ga pestvali v narocju v napol spanju. Zdaj ze spi med nami skor leto in pol.

Razumem kako izgleda izcrpana oseba zaradi neprespanosti, vsak ki pride mimo “deli” nasvete kako je treba ravnati z otrokom.
Navsezadnje ko kot mati sprejmes da imas taksnega otroka ki je bolj nemiren,ki ne rabi toliko spanca, da ne spi ko si ti zazelis, da ne prespi cele noci kot nekateri otroci. Ti je lazje. Res. Se vedno pridejo dnevi in noci tezke. V glavi si mores zamislit da to moramo dati skozi in potem bo vredu.

Potem ko zacne se plazit in kasneje hodit se tudi on utrudi samo ga je treba cimvec ven vozit da se zdivja.

Samo mirno in res poslusat sebe in otroka. Poskusat ugotovit kaj mu najbolj ustreza in bo slo skozi.
Veliko srece.