Med.Over.Net

Zasvojenost in pomoč

Odgovarjajo: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti • Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka • Peter Topić, univ. dipl. soc. del., psihoterapevt • Pia Hren, dipl. biopsihologinja

Imate težave z zasvojenostjo ali kdo od vaših bližnjih? Potrebujete nasvet zaradi zlorabe alkohola, drog, iger na srečo, spolnosti, spletom ... Vprašajte in se posvetujte s strokovnjaki.

Andreja Verovšek , univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti

Andreja

Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka

Daniela_Fiket

Peter Topić , univ. dipl. soc. del., psihoterapevt

peter.topic

Pia Hren , dipl. biopsihologinja

Pia Hren

Diplomirala je leta 2014 in tako pridobila naziv diplomirana biopsihologinja. Po končani prvi stopnji se je vpisala na podiplomski program, kjer ji do zaključka študija manjka še magistrsko delo. Med študijem je spoznala praktično delo v izbrani ustanovi - Celodnevnem pripravljalnem terapevtskem centru za pomoč ljudem, ki imajo težave z odvisnostjo v Višnji Gori. Po končani praksi je tam pričela še s študentskim delom. Danes je v CPTC Višnja Gora zaposlena kot svetovalna delavka in se vsak dan veseljem vrača na delo.

Zasvojenost mi uničuje življenje

Default avatar

MiaNoville85

Sploh ne vem kako začeti. Sem mama in žena. Z možem nikoli nisva imela težav v odnosu, pa sva skupaj že več kot 20 let. Kregava se redkokdaj in sva en drugemu vedno na voljo. Mislim da je to tudi največji problem v najinem odnosu in v najine življenju. En drugega podpirava na vseh področjih in tukaj nastane velik problem, namreč oba sva zasvojena z igrami na srečo. Prihrankov nimava, živimo iz dneva v dan, nikjer nobene sigurnosti. Oba sva samozaposlena in s tm nama je omogočena velika finančna kapaciteta, s katero bi si lahko v vseh teh letih kaj ustvarila. Vendar vsak euro neseva v casino. Ko denar izgubiva imava slabo vest in dolge pogovore, kako bi lahko ves ta čas in denar raje porabila za otroke in v naravi. V igralnice hodiva že 15 let. Sama se počutim izreno nesposobno in da vedno znova razočam otroke, moža in samo sebe, ker nisem dovolj močna, da bi čez vse to naredila črto. Vedno, ko obiščeva igralnico lažem bljižnjim, da sva odšla na poslovni sestanek in katerega se vračava pozno ponoči včasih celo naslednji dan. Za otroke hvala bogu poskrbijo starši s katerimi živimo. Vsi te izgovori in zamujanje odraščana otrok me ubija. Nihče od bljižnihne ve kako globoko sva padla, saj nihče niti ne sluti kaj se dogaja. Ko padeva na dno se iz slabe vesti par dni/tednov drživa tega, da ne obiskujeva igralnic. Čim dobiva plačo sva zoet na starih razvadah. Tako trpi vse okoli naju, midva, delo predvsem pa otroci. Materialno otrokom ne manjka nič, tudi načeloma sama z njimi preživim cel teden, saj delam od doma. Vendar je okoli mene samo razdejanje, sam samo čepim za delovno mizo in sem mogoče skoncentrirana na deko 2-3h na dan, ves ostali čas pa preživim z razišljanjem kdaj bom zoet lahko preživela čas v igralnici. Sram me je to priznati ampak res mislim da sem že popolnoma zblaznela., da sem že povsem nora in da nimam pravice sploh živeti in da sva oba z možem res popolnoma propadla na vseh področjih. Večkrat razmišljam da sva en drugemu tak strup in da bi lahko normalno brez igrlnic zaživela le če bi šla narazen. Vendar kaj, ko se res ljubiva in bi potem otroci še bolj trpeli. Vse to sem res morala dati iz sebe, mogoče mi bo kdo dal kakšen dober nasvet. Sigurno bom deležna veliko rezira in očitkv, ki si jih zaslužim. Res ne vem kako naj postopam, ker sem dosegla "rock bottom".

Hvala tistemu, ki bo to do konca prebrral in lp. N.
Default avatar

Andreja

MiaNoville85 je napisal/a:
Sploh ne vem kako začeti. Sem mama in žena. Z možem nikoli nisva imela težav v odnosu, pa sva skupaj že več kot 20 let. Kregava se redkokdaj in sva en drugemu vedno na voljo. Mislim da je to tudi največji problem v najinem odnosu in v najine življenju. En drugega podpirava na vseh področjih in tukaj nastane velik problem, namreč oba sva zasvojena z igrami na srečo. Prihrankov nimava, živimo iz dneva v dan, nikjer nobene sigurnosti. Oba sva samozaposlena in s tm nama je omogočena velika finančna kapaciteta, s katero bi si lahko v vseh teh letih kaj ustvarila. Vendar vsak euro neseva v casino. Ko denar izgubiva imava slabo vest in dolge pogovore, kako bi lahko ves ta čas in denar raje porabila za otroke in v naravi. V igralnice hodiva že 15 let. Sama se počutim izreno nesposobno in da vedno znova razočam otroke, moža in samo sebe, ker nisem dovolj močna, da bi čez vse to naredila črto. Vedno, ko obiščeva igralnico lažem bljižnjim, da sva odšla na poslovni sestanek in katerega se vračava pozno ponoči včasih celo naslednji dan. Za otroke hvala bogu poskrbijo starši s katerimi živimo. Vsi te izgovori in zamujanje odraščana otrok me ubija. Nihče od bljižnihne ve kako globoko sva padla, saj nihče niti ne sluti kaj se dogaja. Ko padeva na dno se iz slabe vesti par dni/tednov drživa tega, da ne obiskujeva igralnic. Čim dobiva plačo sva zoet na starih razvadah. Tako trpi vse okoli naju, midva, delo predvsem pa otroci. Materialno otrokom ne manjka nič, tudi načeloma sama z njimi preživim cel teden, saj delam od doma. Vendar je okoli mene samo razdejanje, sam samo čepim za delovno mizo in sem mogoče skoncentrirana na deko 2-3h na dan, ves ostali čas pa preživim z razišljanjem kdaj bom zoet lahko preživela čas v igralnici. Sram me je to priznati ampak res mislim da sem že popolnoma zblaznela., da sem že povsem nora in da nimam pravice sploh živeti in da sva oba z možem res popolnoma propadla na vseh področjih. Večkrat razmišljam da sva en drugemu tak strup in da bi lahko normalno brez igrlnic zaživela le če bi šla narazen. Vendar kaj, ko se res ljubiva in bi potem otroci še bolj trpeli. Vse to sem res morala dati iz sebe, mogoče mi bo kdo dal kakšen dober nasvet. Sigurno bom deležna veliko rezira in očitkv, ki si jih zaslužim. Res ne vem kako naj postopam, ker sem dosegla "rock bottom".

Hvala tistemu, ki bo to do konca prebrral in lp. N.
Glede na resnost situacije bo tukaj potrebna strokovna pomoč in to čimprej, dokler še imate voljo, da se izkopljete iz zasvojenosti.
Počakajmo še na nasvet dr. Fiketove, ki je strokovnjakinja za nekemične zasvojenosti na tem forumu.
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.
Default avatar

aanonimnia

Pozdravljena N. Hvala za to izpoved. Moja izkušnja je sicer alkoholna a sem slišal že nešteto pričevanj da so vse zasvojenosti enake. Priporočam ti da poiščeš pomoč v skupini ANONIMNI GEMBLERJI. Jaz poznam eno članico ki je tudi moja sošolka v skupini AA. Prvi korak si že naredila ker si priznala da si nemočna pred to BOLEZNIJO, Vsaka zasvojenost je Bolezen.
Ko se boš na srečanjih pogovarjala s sebi enakimi o tej izkušnji se bodo vrata lepšega življenja odpirala. Srečno
Default avatar

Pia Hren

Pozdravljeni,

kot je že omenil predhodnik, obstaja društvo Anonimnih hazarderjev, tule je njihova spletna stran, kjer lahko najdete več informacij: http://www.anonimni-hazarderji.eu/.

Moj predlog za prvo pomoč v tem trenutku pa bi bil, da z možem skupaj odideta v igralnico in si tam uredita samoprepoved. To je prvi velik korak, ki ga morate nujno narediti, da lahko sploh začnete jasno razmišljati kako se zadeve lotiti naprej in si urediti življenje brez ujetosti v to zasvojenost. Trenutno namreč menim, da si sama nista zmožna postaviti te meje, da praga igralnice ne bi prestopila, zato vam bo ta odločitev dala nekaj s čimer boste lažje zadihali, saj boste sčasoma hvaležni, da vam nekaj "zunanjega" preprečuje to škodljivo vedenje.
Ko opravite s tem, pa je nujno, da si poiščete pomoč v kakšni ustanovi, ki to nekemično vrsto odvisnosti bolje pozna. V Novi Gorici prav tako obstaja ambulanta za zdravljenje teh vrst zasvojenosti.

Srečno in pogumno,
Pia
Celodnevni pripravljalni terapevtski center
Zavod Pelikan - Karitas
Cesta na Polževo 4
1294 Višnja Gora
051 339 725
cron