Odpovedala sem se avtu
Živim v mestu, službo imam v mestu, zdravnika imam v mestu ….
Potrebujem lastni avto?
Ne, nikakor.
Zavestno sem se odpovedala avtu, ker ga ne potrebujem več.
Od točke A do točke B pridem peš, s kolesom, s taxijem, z vlakom, z avtobusom ali z letalom.
Uporabljam tudi Prevozi.org.
Od kar sem se znebila avta, ne boste verjeli …. se mi dogaja več in spoznavam tudi nove in zanimive ljudi.
Ugotavljam, da rek … MANJ je VEČ še kako drži.
Kako osvobajajoč je občutek, ko ti ni potrebno več “skrbeti za avto”.
Ps
Tudi pametnega telefona nimam. Imam prepotopnega s katerim lahko samo kličem, sprejemam klicein in pošiljam sms.
Kako lepo je biti svoboden, vsaj malo. Odvisnost od katerekoli stvari mene osebno utruja in mi jemlje energijo.
Midva sva se odpovedala enemu avtu, prihranek je ogromen. Bencin, najem parkirišča, registracija, gume, redno vzdrževanje. Plus nimava več večnega lizinga. Drug avto imava za nujne primere, obisk do staršev, dopust. Tudi tukaj sva zmanjšala strošek za bencin. Uporabljava bicikelj, lpp in hojo. Nekaj časa rabiš, da se navadiš in greš pravočasno od doma.
Ha, ha. Zmanjkalo je denarja in se je ‘odpovedala’ avtu…
Najboljša je pa tista, ‘s taksijem’. Enkrat sem v Ljubljani po sili razmer vzel taksi. Od železniške postaje do Viča je računal (po dolgem pregovarjanju za prvotno astronomsko ceno) skoraj toliko kot zaslužim v enem dnevu. Naslednjič se mi k sreči ni mudilo in sem raje šel 20 km peš, kot pa jemal taksi…
Sicer mi pa tako ali tako ni jasno. Vsi nekaj jamrajo, plače v q…, na cestah pa novi Audiji in BMWji, predrag McDonalds nabito poln, novi mobiteli za nekaj 100 EUR, folk se vozi s taksiji…
Veliko tega kar ti vidiš na cesti je na kredit. S tem si zapečaten. Postaneš suženj.
Delati moraš dokler ne odplačaš zadni cent kredita. Poznam ljudi, ki bi lahko šli že v penzijo, pa si tega ne morejo privoščiti in podaljšujejo delovno dobo ali pa si najedejo dodatno delo, zato da lahko odplačujejo svoj dolg.
Kdo ti je kriv, če se ne znaš s taksiji voziti. Samo najbolj bukovi turisti vzamejo taksi na železniški postaji, vsi ostali pokličejo centralo cenejših taksijev. Iz centra se na obrobje zapelješ za pet do šest evrov. In od kdaj je Vič 20 km iz centra?
[/quote]
20 km do Viča …
Ko si pod vplivom zgoraj omenjene formule se percepcija posameznika spremeni.
Bravo! Jaz ne razumem, zakaj več ljudi ne razmišlja tako. Mi smo družina in imamo en starejši avto. Taksiji pač nimajo vedno dobrih avtosedežev, do avtobusne postaje imamo pa dva kilometra, kar je za 2 majhna otroka v lepem vremenu čisto lušten sprehod, v dežju ali ko sta bolna, pa to pač ne gre. Sicer smo pa vsi najbolj veseli, ko je avto v garaži, mi pa gremo lahko kam peš ali s kolesom.
In od kdaj je Vič 20 km iz centra?
Ne vem od kdaj. Najbrž od takrat, ko so razdaljo začeli meriti taksisti… 20 km sem šel čist drugam, niti nisem napisal, da sem še enkrat na VIć hodil. Ampak inteligenca komentatorjev na MONu je tako vrhunska, jasnovidnost pa presega Nostradamusa…
Eni smo pač kmetavzi, ki ne znamo najeti taksija. Ker se z njim ne vozimo, ker je tudi 5 EUR do VIća preveč in gremo raje peš…
Niti slučajno se ne bi odpovedala avtu. Če znaš kupovati in voziti, sploh ni drag.
Osvobajajoč je pa prej občutek, ko ti ni potrebno laziti po železniških postajah kot kak klošar, se gnesti s smrdljivim folkom po trolah, laziti po žlobudrah sredi zime in moliti, da ostaneš živ s kakim norcem na Prevozih.