Katere države še imajo enako ureditev zakonskih in izvenzakonskih partnerjev tako kot mi?

Za Nemčijo lahko Desi pove

Saj tudi mi nimamo čisto izenačene zakonske in izvenzakonske skupnosti (npr. pri zakonski se avtomatsko šteje, da je otroka naredil soprog, pri izvenzakonski mora domnevni oče otroka najprej priznat – verjetno so še kakšne druge razlike).

Čisto enako verjetno nikjer ni, ker to vljučuje 1000 različnih točk.

Drugače je dokaj podobno, kot pri nas, urejeno v/na: Nizozemskem, Švedskem, Norveškem, Franciji.

Manj je izenačenega v Angliji, Nemčiji, Španiji

Skoraj nič izenačeno oz. ponavadi nepriznano pa je v Rusiji, Litvi, Estoniji, Švici

Od kdaj vela da je zunajzakonska partnerica upravičena do polovice vsega mojga?

Bilo je po 2.letih “življenja” na istem naslovu (slišala da naj bi sedaj bilo celo po 1.letu).
Ampak šteje samo to, kar sta doprinesla v teh 2 letih. Vse kar je bilo prej tvoje, se ne deli.

Od smrti.

Nimam pojma.

Tip kup stanovanje na kredit, vmes ugotovi da mu ne bo znesl in se odloč oddat eno sobo. Najde se bejba k ji je soba všeč. Ratata dobra prjatla in hodta clo na družinske dogodke in poroke prjatlov. Po štirih letih se bejba odseli in tip dobi od njenga odvetnika, da ji pripada pol njegovga stanovanja. Sej sta bla v izvenzakonski skupnosti, na istem naslovu, na družinskih srečanjih in bejba prodaja da sta bla par.
Kaj lahk tip nardi?

Bilo je po 2.letih “življenja” na istem naslovu (slišala da naj bi sedaj bilo celo po 1.letu).
Ampak šteje samo to, kar sta doprinesla v teh 2 letih. Vse kar je bilo prej tvoje, se ne deli.
[/quote]

Dvoletni ipd. obstoj izvenzakonske je pogojen samo za pridobivanje določenih pravic (vdovska pokojnina, zdr. zavarovanje ipd.).
V splošnem pa ni določeno, kdaj se začne upoštevati zvezo kot resno in zavezujočo.

Pogleda, kaj piše v najemni pogodbi.

Dokazuje s pričami.
Tožila bi pa lahko samo za polovico tistega dela, ki je bil odplačan v obdobju omenjenih dveh let.

Pogleda, kaj piše v najemni pogodbi.
[/quote]

Predvsem pa to, seveda! Na sodišču tip pokaže najemno pogodbo.

Kaj če je v teh štirih letih tip dobu dediščino in iz te dediščine odplaču ves kredit in nima več kredita? Bejba pa trdi, da sta bla ves čas par in da je najemna pogodba sam zarad lepšga? In ona ima clo prjatlco, ki trdi, da je vedela, da sta onadva par

ni pravila
vsak primer posebej se obravnava

Zakaj je sploh zakonsko urejeno tako, da je zunajzakonski partner sploh upravičen do česarkoli?

oh ja
bi rekla da je tip zelo pohlepen
vem za enega, ki je na sodišču hotel dokazat, da je bivša punca pet let živela pri njemu zato, da je lahko potne stroške v službi kasirala. sodišče mu ni verjelo.

Ker po definiciji partnerstva ustvarjata oba, ne samo en. Tako se zaščiti oba.

Laž človeka pač tepe. Če sta bila res par, pa sta imela fiktivno najemno pogodbo, je treba tudi posledice skasirat. Najemnica ne more biti zunajzakonska partnerica. Lahko je samo punca.

Ker po definiciji partnerstva ustvarjata oba, ne samo en. Tako se zaščiti oba.
[/quote]

Če je en bogatejši od druzga, je drug 2x na boljšem ker žvi na račun bogatega partnerja in ob razhodu še pokasira polovico ki ni njegova

Laž človeka pač tepe. Če sta bila res par, pa sta imela fiktivno najemno pogodbo, je treba tudi posledice skasirat. Najemnica ne more biti zunajzakonska partnerica. Lahko je samo punca.
[/quote]

Kaka je razlika med punco in zunajzakonsko partnerico? Če govorimo o ženski nad 30

Dediščina je posebno premoženje.

Če je en bogatejši od druzga, je drug 2x na boljšem ker žvi na račun bogatega partnerja in ob razhodu še pokasira polovico ki ni njegova
[/quote]

To je pa razlika med partnerstvom in navadno zvezo. V partnerstvu se ne gleda, kdo je bogatejši, ampak je vse, kar je skupaj ustvarjeno od obeh. To je definicija partnerstva. Če bi kdo rad imel vse zase, naj si kupi robotko.

Kaka je razlika med punco in zunajzakonsko partnerico? Če govorimo o ženski nad 30
[/quote]

Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, za priznanje zunajzakonske zveze pa morajo obstajati določeni pogoji.

Partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti, imata enake pravice in dolžnosti, kot če bi živela v zakonski skupnosti. Obstoj zunajzakonske skupnosti se, odvisno od primera, ugotavlja na različne načine.

Pravno priznanje zunajzakonske skupnosti
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne določa natančnejših pogojev za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti.

S pravnim priznanjem zunajzakonske skupnosti za partnerja nastopijo enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, zato med partnerjema ne smejo obstajati okoliščine (zadržki), zaradi katerih bi bila njuna zakonska zveza neveljavna:

sorodstvo med partnerjema (razen z dovoljenjem Centra za socialno delo v izjemnih primerih, ki jih določa 23. člen ZZZDR),
mladoletnost enega ali obeh partnerjev (razen z dovoljenjem Centra za socialno delo),
težja duševna prizadetost ali nerazsodnost enega ali obeh partnerjev,
obstoječa zakonska zveza enega ali obeh partnerjev.
Dokazovanje obstoja zunajzakonske skupnosti
Za dokazovanje obstoja zunajzakonske zveze je pomembno, da v času trajanja zveze ni obstajal nobeden od navedenih zadržkov.

Poleg tega mora takšna skupnost tudi navzven delovati kot življenjska skupnost zakoncev (trajanje skupnosti). Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne določa, koliko časa mora takšna življenjska skupnost trajati, pomembno pa je, da mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema.

Ker zakon ne postavlja točno določenih pravil, kdaj oziroma po kolikem času je neko zvezo mogoče šteti za zunajzakonsko skupnost, morajo posamezni organi na različnih področjih, npr. sodišče od primera do primera, presojati, ali zunajzakonska skupnost obstaja ali ne.

Če je ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti pogoj za odločitev o določeni pravici/dolžnosti, se o tem odloči v postopku za ugotovitev te pravice/dolžnosti kot o predhodnem vprašanju s pravnim učinkom v le tej zadevi.

PRAVNA PODLAGA
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
PRISTOJNI ORGAN
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

To ne velja, upravičena je samo do polovice v zvezi ustvarjenega. Tisto kar si že prej imel, se nič ne deli.

Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, za priznanje zunajzakonske zveze pa morajo obstajati določeni pogoji.

Partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti, imata enake pravice in dolžnosti, kot če bi živela v zakonski skupnosti. Obstoj zunajzakonske skupnosti se, odvisno od primera, ugotavlja na različne načine.

Pravno priznanje zunajzakonske skupnosti
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne določa natančnejših pogojev za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti.

S pravnim priznanjem zunajzakonske skupnosti za partnerja nastopijo enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, zato med partnerjema ne smejo obstajati okoliščine (zadržki), zaradi katerih bi bila njuna zakonska zveza neveljavna:

sorodstvo med partnerjema (razen z dovoljenjem Centra za socialno delo v izjemnih primerih, ki jih določa 23. člen ZZZDR),
mladoletnost enega ali obeh partnerjev (razen z dovoljenjem Centra za socialno delo),
težja duševna prizadetost ali nerazsodnost enega ali obeh partnerjev,
obstoječa zakonska zveza enega ali obeh partnerjev.
Dokazovanje obstoja zunajzakonske skupnosti
Za dokazovanje obstoja zunajzakonske zveze je pomembno, da v času trajanja zveze ni obstajal nobeden od navedenih zadržkov.

Poleg tega mora takšna skupnost tudi navzven delovati kot življenjska skupnost zakoncev (trajanje skupnosti). Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne določa, koliko časa mora takšna življenjska skupnost trajati, pomembno pa je, da mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema.

Ker zakon ne postavlja točno določenih pravil, kdaj oziroma po kolikem času je neko zvezo mogoče šteti za zunajzakonsko skupnost, morajo posamezni organi na različnih področjih, npr. sodišče od primera do primera, presojati, ali zunajzakonska skupnost obstaja ali ne.

Če je ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti pogoj za odločitev o določeni pravici/dolžnosti, se o tem odloči v postopku za ugotovitev te pravice/dolžnosti kot o predhodnem vprašanju s pravnim učinkom v le tej zadevi.

PRAVNA PODLAGA
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
PRISTOJNI ORGAN
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
[/quote]

Naštejte te pogoje. Če folk ve, da sta žvela skupi, bližnji domači vejo, včasih sta nakupvala skupi, kdo si je kdaj avto od druzga sposodu, za nov let sta bla skupi, ene dvakrat clo na morju skupi. On pravi da sta prjatla, ona trdi da sta bla par in zahteva deljenje premoženja.