Ste oseba, ki bi se borila ali umaknila?

Razmišljam kako bi bilo, če bi v ž ivljenje mojega partnerja slučajno prišla druga ženska. Ali če ste moški, da bi v življenje vaše ženske prišel drug moški.
Imam prijateljico, ki se je borila za svoj zakon, kot levinja, ko je izvedela, da ima on ljubico. In je bitko izborila, zakon pa vidim, da je trden kot nikoli doslej. Tudi on tako pravi.
Imam pa drugo, ki je v tem obdobju, ki ji je zelo hudo, ampak pravi, da se zanj ne bo borila, da če bo šel, da bo pač šel, če ga ona prej ne bo pustila. Celo umaknila se je z otroci za dva tedna k staršem.
Imate izkušnjo, takšno in drugačno? ČE je, bi jo kratko opisali? Če je nimate, kaj bi storili v tem primeru?

Pozabila napisat, da so še druge možnosti. Imam prijatelja, ki je doma ženi priznal, da ima ljubico, ko ga je ta vprašala in ta ni naredila ničesar posebnega, se je obnašala kot da ni nič. Drugo je imel 7 let, potem mu je bojda kolega svetoval, da naj ne naredi neumnosti in se ne loči in se tudi ni, žena je ostala z njim. Pravi, da mu nikoli ni težila zaradi tega.

ne bi se boril

iz svojega življenja bi jo odstranil, nikoli govoril z njo
ko bi se na ulici srečala, bi bila zame nevidna

Dokazovala svoje vrednosti, ce je ne bi do sedaj spoznal ocitno ne loci seme od plevela. Da ne zna krotiti svoje nagone bi bilo razocaranje same v smislu moje izbire moskega. Tak naj kar gre. In to takoj. Seveda je edino dostojanstveno, da gre preden naredi prvi naskok. Potem je ze navadno govno,varalica in kot tak vreden manj kot nic. Oh za taksnega se prav sigurno ne bi borila.

Za vsak drekec se pa res ne splača boriti.

Pričakujem, da bo večina odgovorov v tem smislu. Vendar, ko pogledam okoli sebe, je večina takšnih, ki ostajajo, ostanejo skupaj. Kaj je doma pa niti ne vem.

Ce bi se enkrat zacela borit zanj, bi se verjetno morala celo zivljenje. Prevec energije bi slo. Tako da bi ga najverjetneje prepustila, naj gre svojo pot.

Ne bi, ker ne verjamem v to, da lahko nekoga prisiliš, da te ima rad.
Če bi me namreč imel rad, me ne bi varal, torej?

Odvisno od situacije…

Nikogar ne moreš prisiliti, da ostane s teboj.Če ga sračka, ga tud kurc gleda.
Da bi se za takega borila?
Ga rajši sunem v rit!

Tudi jaz sem zelo presenečena nad odgovori in nivojem. Halo, pa to je človek, katerega ste izbrale, da z njim živite? Pa ga označujete za “drekec, govno,…”?
Na začetku bi se, če pa bi ugotovile, da je razbita najina veza, pa bi se umaknila.

Eni delajo napake, a se jih morda niti ne zavedajo, so pa jih pripravljeni popravljati in kaj pri sebi tudi spremeniti. Ti bi se verjetno borili.

Drugi so popolni, ne delajo nobenih napak. Za vse slabo so vedno krivi drugi in ti bi se morali vedno spreminjati in se prilagajati. Takšni se ne bi borili.

Če te nekdo poniža , izda in vara, postane seveda drek in govno.Zakaj ne bi bilo možno?

MI ni čisto jasno kako se je borila?
Je shujšala 20 kil, šla delat plastične joške in lifting, da je bila bolj zanimiva?
Začela z veseljem seksat s svojim možem, ki ga je prej odklanjala?
Začela kuhat dobro hrano, pospravljat?
Kakšna bitka je to bila?
Je na koncu mož potegnil črto in rekel: ti žena si se bolje borila kot ljubica, zmagaš s 57 točkami proti 45 ?

Bi lahko kdo bolj konkretno napisal – morda kar avtorica, pa vsi tisti, ki ste glasovali PRO – kaj naj bi pomenilo ‘boriti se’ v tem kontekstu? Spraskati in se stepsti z rivalko/rivalom? Doma začeti parado seksi spodnjega perila in kamasutre? Nalepljenje na ogroženi osebek? Z nožem in mečem braniti vstop v hišo in izstop iz nje? Kaj točno?

Konkretno, meni je to smešno. Kaj točno drži dve osebi v razmerju? Lastna odločitev ali kaj drugega? Če to prvo (kar se pač meni zdi, da to je, vsaj v današnjih svobodnih časih in demokratičnih državah), kako potem lahko pričakuješ, da bo nek tvoj prisilni oz celo ‘borilni’ akt vplival na čustvovanje in odločanje drugega? In za koliko časa, do naslednjega fajta?

No, moj odgovor je torej – ne. Če si želi biti z menoj, naj bo to po lastni izbiri, ne zaradi mojega aktivnega cufanja zanj. Menim, da bova tako oba drug drugega najbolj cenila, predvsem pa sama sebe. Seveda pa je tudi moja lastna izbira, ali kaj vlagam v ta najin odnos ali ne… enako kot njegova. Ampak to je pa že izven teme, očitno.

Greš tja in z marelo nabutaš ljubico.Cote ji vržeš v bližnjo reko.
Potem nabutaš moža in mu prepoveš vse nadaljne stike z babami.Ker mu boš drugače pobrala pol premoženja in ga osmešila pred vsemi.

Če bi se ljudje lahko spremenili tako, da bi jih nekdo določen začel imeti rad, bi bilo življenje precej drugačno, a ne?
Boriti se za nekoga, ki te ne šmirgla, je prenašanje vode v situ.

Plevel bo vedno!
Boriti se za bolne karakterje je nesmiselno.

Predstavljam si, da se boriš za svoj zakon, še preden pride tako daleč, da te vara? Predstavljam si, da pač že prej začutiš, da nekaj v vajinem odnosu ne štima in se začneš boriti, da pride do tega? Krize v zakonu itd, ko je še možno kaj narediti. Kasneje se res samo še umakneš.

Umaknila. To je stvar njegove izbire.
Poleg tega pa dvomim, da če bi bila v njegovem življenju še druga ženska, da bi me kot partner sploh še zanimal. A big turn off. Najbrž bi nekaj časa trajalo, da še čustva dohitijo razum, ampak slej kot prej bi se tudi to verjetno uskladilo.

Da ne pride, sem mislila. Ha, ha, ha…kakšen lapsus.

Se strinjam
Varanje je znak neljubezni in nespostovanja

Na to vprašanje ne moreš relevantno odgovoriti, dokler nisi sam v tej situaciji. Lahko samo napletaš neke teorije, kako misliš, da boš ravnal, ampak, kako se boš pa odzval, ko do tega pride pa žal ne moreš vedeti.

Če bi se ljudje lahko spremenili tako, da bi jih nekdo določen začel imeti rad, bi bilo življenje precej drugačno, a ne?
Boriti se za nekoga, ki te ne šmirgla, je prenašanje vode v situ.
[/quote]

Kot preventiva deluje, da si ne izbereš taksnega, ki te ne šmirgla. Če se pa to zgodi po določenem času, mora biti kakšen vzrok, ki pa ni nujno samo izven tebe.

Tocno to. Pol ju on ocenjuje. Komu lepse.