Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Partner ali mož je vedno nekako skuliran, potem pa udari kot strela z jasnega

Default avatar

Bog MONa TM

1. ☺☻
Default avatar

Stepni_Volk

Desiderius_da_Pietri je napisal/a:
Stepni_Volk je napisal/a:

NAPAKA

Prepirati se, je normalno stanje vsakega kvalitetnega para. Vprašanje je zgolj v tem: KAKO SE PREPIRATA?

Prepir, kjer se drug drugega ne žali in osebno napada, je konstruktiven način iskanja rešitve oz. Izražanja svojih občutij, kjer se išče ali kompromis (oba enako zadovoljna) ali vsaj konsenz (oba enako nezadovoljna).

Največja katastrofa so pari, ki “se ne prepirajo”.. ker s tem kažejo le na nojevsko taktiko pometanja težav pod preprogo in enkrat bodo eksplodirala.

Za zelo zdrave pare je tako skupno ravno obratno: zmoreta se prepirata za še tako majhno stvar.. seveda na spoštljiv način, kjer se ne osredotoča na napake drugega (ad hominem -argumentum hominem), temveč se išče argumente, ki pojasnjujejo tvoje stališče. Glasnost je sicer stvar temperamenta, vsebina je pa vedno spoštljiva, nenapadalna.
Nenasilna komunikacija ne deluje. Niti ni v dobrobit vpletenih. V bistvu je nepredvidljiva mascevalnost kot strategija tista, ki nam je omogocala preziveti (kot vrsti). Torej, ce te nekdo ne gnjavi, ga pusti pri miru. Vecinoma. Sem ter tja mu vseeno malo zagnjavi. Kasiral bos mascevanje, a to je majhna cena napram temu, da postanes samoumeven. Na to, da te nekdo gnjavi, odgovori z mascevanjem. Ko poravnata racune, priredita obred pomiritve in se predajta posteljnim radostim. Deluje. Preizkuseno... na milijone let.
Imam občutek, da mešate nadaljevanje vrste.. kjer se pač dva združita v evolucijsko usodno sprogramirani privlačnosti.. ter odnos dveh ljudi. Za spočetje vrste ni potrebno nobenega odnosa, razen seveda seksualno fizičnega.
Za sobivanje pa je potrebno veliko, veliko več.

Vendar, kor pravi star Afriški pregovor: “Za vzgojo otroka je potrebna cela vas.”
Je za potomsto dejansko skrbelo celo pleme.. zato o nekem romantičnem odnosu verjetno ni govora.

Resda imajo človeške samice prikrito ovulacijo, kot se jim seksualno vznemirjenost težje določi (moška zelo očitno štrli).. kar potem moške nagovarja, da se smukajo okoli dlje, kot bi za zanositev bilo potrebno (tudi za odganjanje konkurence).. in tudi ostanejo dlje, da svojim genom omogočijo preživetje.

Sodobno romantično dojemanje zakonskega para, kot vir VSEGA, pa je seveda produkt romantikov 18. In 19. Stoletja. Malce je kriv tudi Goethejev: Die Leiden des jungen Werthers, ki je v frantično mrzličnost iskanja romantične popolnosti vrgel velik del ljudi (celo Napoleon Bonaparte naj bi ga prebral 9x.. in kljub temu potem rekel: “Pas ce soir, Josephine.” - “Ne nocoj, Josephine.” Postavljajoč na glavo domeno, da vedno moški želijo seks in zgolj seks))

Zakon je bil do nedavnega ekonomska zveza.. z leti pa dodajamo vedno bolj razširjen nabor pojmov in stvari (beri: nemogoče).. tako sta Masters in Johnsonova, v Human sexual Inadequacy, leta 1970 (torej v obdobju seksualne revolucije Hipijev) prva oblikovala neizprosno stališče, da ima vsaka poročena oseba neugasljivo pravico uživati v dobrem seksu z zakoncem od oltarja do groba.. in se sistematično lotila odkrivanju in zagotavljanju protisredstev za vse morebitne ovire, s katerimi bi se lahko srečal par pri prizadevanjih v tej neskončni dirki izpolnjujočega seksa: vaginizem, orgazemska disfunkcija, dyspareunia, nesposobnost ejakulacije in učinke staranja.

Veliko enih (vedno novih in novih) zahtev.. ni čudno, da ljudje potem pobegnejo.. ali pa so v depresiji in goltajo “zdravila”. Zahteva po absolutnosti popolnosti “duš dvojčic” je nemogoča.

NA KRATKO: Nadaljevati vrsto znamo vsi. Sobivati v dvoje v spoštujočem odnosu ne. Bolj nam gre zloraba, kot pravite :)

Prav zato je Simone de Beauvoire v Drugem Spolu najlepše definirala, za večino nedoumljivo in nedosegljivo: “Avtentična ljubezen je recipročno prepoznavanje dveh svobod.”

Lepše videni tudi na višje objavljenem krogu ne-nasilnega partnerstva.
Default avatar

BTDT

Stepni_Volk je napisal/a:
Desiderius_da_Pietri je napisal/a:


Nenasilna komunikacija ne deluje. Niti ni v dobrobit vpletenih. V bistvu je nepredvidljiva mascevalnost kot strategija tista, ki nam je omogocala preziveti (kot vrsti). Torej, ce te nekdo ne gnjavi, ga pusti pri miru. Vecinoma. Sem ter tja mu vseeno malo zagnjavi. Kasiral bos mascevanje, a to je majhna cena napram temu, da postanes samoumeven. Na to, da te nekdo gnjavi, odgovori z mascevanjem. Ko poravnata racune, priredita obred pomiritve in se predajta posteljnim radostim. Deluje. Preizkuseno... na milijone let.
Imam občutek, da mešate nadaljevanje vrste.. kjer se pač dva združita v evolucijsko usodno sprogramirani privlačnosti.. ter odnos dveh ljudi. Za spočetje vrste ni potrebno nobenega odnosa, razen seveda seksualno fizičnega.
Za sobivanje pa je potrebno veliko, veliko več.

Vendar, kor pravi star Afriški pregovor: “Za vzgojo otroka je potrebna cela vas.”
Je za potomsto dejansko skrbelo celo pleme.. zato o nekem romantičnem odnosu verjetno ni govora.

Resda imajo človeške samice prikrito ovulacijo, kot se jim seksualno vznemirjenost težje določi (moška zelo očitno štrli).. kar potem moške nagovarja, da se smukajo okoli dlje, kot bi za zanositev bilo potrebno (tudi za odganjanje konkurence).. in tudi ostanejo dlje, da svojim genom omogočijo preživetje.

Sodobno romantično dojemanje zakonskega para, kot vir VSEGA, pa je seveda produkt romantikov 18. In 19. Stoletja. Malce je kriv tudi Goethejev: Die Leiden des jungen Werthers, ki je v frantično mrzličnost iskanja romantične popolnosti vrgel velik del ljudi (celo Napoleon Bonaparte naj bi ga prebral 9x.. in kljub temu potem rekel: “Pas ce soir, Josephine.” - “Ne nocoj, Josephine.” Postavljajoč na glavo domeno, da vedno moški želijo seks in zgolj seks))

Zakon je bil do nedavnega ekonomska zveza.. z leti pa dodajamo vedno bolj razširjen nabor pojmov in stvari (beri: nemogoče).. tako sta Masters in Johnsonova, v Human sexual Inadequacy, leta 1970 (torej v obdobju seksualne revolucije Hipijev) prva oblikovala neizprosno stališče, da ima vsaka poročena oseba neugasljivo pravico uživati v dobrem seksu z zakoncem od oltarja do groba.. in se sistematično lotila odkrivanju in zagotavljanju protisredstev za vse morebitne ovire, s katerimi bi se lahko srečal par pri prizadevanjih v tej neskončni dirki izpolnjujočega seksa: vaginizem, orgazemska disfunkcija, dyspareunia, nesposobnost ejakulacije in učinke staranja.

Veliko enih (vedno novih in novih) zahtev.. ni čudno, da ljudje potem pobegnejo.. ali pa so v depresiji in goltajo “zdravila”. Zahteva po absolutnosti popolnosti “duš dvojčic” je nemogoča.

NA KRATKO: Nadaljevati vrsto znamo vsi. Sobivati v dvoje v spoštujočem odnosu ne. Bolj nam gre zloraba, kot pravite :)

Prav zato je Simone de Beauvoire v Drugem Spolu najlepše definirala, za večino nedoumljivo in nedosegljivo: “Avtentična ljubezen je recipročno prepoznavanje dveh svobod.”

Lepše videni tudi na višje objavljenem krogu ne-nasilnega partnerstva.
V tole nisem čisto prepričan, ker si sam sicer ne želim spolnosti brez ustrezno globokega odnosa z žensko. Torej, če je ne ljubim mi ni dovolj privlačna, da bi z njo seksal.
Komentarja, @Stepni_Volk, bom vesel.
Default avatar

Desiderius_da_Pietri

Stepni_Volk je napisal/a:
Desiderius_da_Pietri je napisal/a:


Nenasilna komunikacija ne deluje. Niti ni v dobrobit vpletenih. V bistvu je nepredvidljiva mascevalnost kot strategija tista, ki nam je omogocala preziveti (kot vrsti). Torej, ce te nekdo ne gnjavi, ga pusti pri miru. Vecinoma. Sem ter tja mu vseeno malo zagnjavi. Kasiral bos mascevanje, a to je majhna cena napram temu, da postanes samoumeven. Na to, da te nekdo gnjavi, odgovori z mascevanjem. Ko poravnata racune, priredita obred pomiritve in se predajta posteljnim radostim. Deluje. Preizkuseno... na milijone let.
Imam občutek, da mešate nadaljevanje vrste.. kjer se pač dva združita v evolucijsko usodno sprogramirani privlačnosti.. ter odnos dveh ljudi. Za spočetje vrste ni potrebno nobenega odnosa, razen seveda seksualno fizičnega.
Za sobivanje pa je potrebno veliko, veliko več.

Vendar, kor pravi star Afriški pregovor: “Za vzgojo otroka je potrebna cela vas.”
Je za potomsto dejansko skrbelo celo pleme.. zato o nekem romantičnem odnosu verjetno ni govora.

Resda imajo človeške samice prikrito ovulacijo, kot se jim seksualno vznemirjenost težje določi (moška zelo očitno štrli).. kar potem moške nagovarja, da se smukajo okoli dlje, kot bi za zanositev bilo potrebno (tudi za odganjanje konkurence).. in tudi ostanejo dlje, da svojim genom omogočijo preživetje.

Sodobno romantično dojemanje zakonskega para, kot vir VSEGA, pa je seveda produkt romantikov 18. In 19. Stoletja. Malce je kriv tudi Goethejev: Die Leiden des jungen Werthers, ki je v frantično mrzličnost iskanja romantične popolnosti vrgel velik del ljudi (celo Napoleon Bonaparte naj bi ga prebral 9x.. in kljub temu potem rekel: “Pas ce soir, Josephine.” - “Ne nocoj, Josephine.” Postavljajoč na glavo domeno, da vedno moški želijo seks in zgolj seks))

Zakon je bil do nedavnega ekonomska zveza.. z leti pa dodajamo vedno bolj razširjen nabor pojmov in stvari (beri: nemogoče).. tako sta Masters in Johnsonova, v Human sexual Inadequacy, leta 1970 (torej v obdobju seksualne revolucije Hipijev) prva oblikovala neizprosno stališče, da ima vsaka poročena oseba neugasljivo pravico uživati v dobrem seksu z zakoncem od oltarja do groba.. in se sistematično lotila odkrivanju in zagotavljanju protisredstev za vse morebitne ovire, s katerimi bi se lahko srečal par pri prizadevanjih v tej neskončni dirki izpolnjujočega seksa: vaginizem, orgazemska disfunkcija, dyspareunia, nesposobnost ejakulacije in učinke staranja.

Veliko enih (vedno novih in novih) zahtev.. ni čudno, da ljudje potem pobegnejo.. ali pa so v depresiji in goltajo “zdravila”. Zahteva po absolutnosti popolnosti “duš dvojčic” je nemogoča.

NA KRATKO: Nadaljevati vrsto znamo vsi. Sobivati v dvoje v spoštujočem odnosu ne. Bolj nam gre zloraba, kot pravite :)

Prav zato je Simone de Beauvoire v Drugem Spolu najlepše definirala, za večino nedoumljivo in nedosegljivo: “Avtentična ljubezen je recipročno prepoznavanje dveh svobod.”

Lepše videni tudi na višje objavljenem krogu ne-nasilnega partnerstva.
Se ti ne zdi, da je vse to nepotrebno razlaganje zgolj posledica zanikanja zakonov, ki veljajo milijone let. Clovek je socialno bitje ze veliko dlje, kakor poznamo "sociologijo". Prezivetje skupnosti so omogocali mehanizmi, ki delujejo. Nedelujoce so (neredko po izredno visoki ceni napacne odlocitve) opuscali. Vse to natolcevanje je zgolj pesek v oci in sluzi zgolj blazenju posledic apliciranja nedelujocih principov.
________________________________________________________________________________________________________
» Vztrajaj! « (Kdo sem?)
Default avatar

BTDT

Desiderius_da_Pietri je napisal/a:
Stepni_Volk je napisal/a:


Imam občutek, da mešate nadaljevanje vrste.. kjer se pač dva združita v evolucijsko usodno sprogramirani privlačnosti.. ter odnos dveh ljudi. Za spočetje vrste ni potrebno nobenega odnosa, razen seveda seksualno fizičnega.
Za sobivanje pa je potrebno veliko, veliko več.

Vendar, kor pravi star Afriški pregovor: “Za vzgojo otroka je potrebna cela vas.”
Je za potomsto dejansko skrbelo celo pleme.. zato o nekem romantičnem odnosu verjetno ni govora.

Resda imajo človeške samice prikrito ovulacijo, kot se jim seksualno vznemirjenost težje določi (moška zelo očitno štrli).. kar potem moške nagovarja, da se smukajo okoli dlje, kot bi za zanositev bilo potrebno (tudi za odganjanje konkurence).. in tudi ostanejo dlje, da svojim genom omogočijo preživetje.

Sodobno romantično dojemanje zakonskega para, kot vir VSEGA, pa je seveda produkt romantikov 18. In 19. Stoletja. Malce je kriv tudi Goethejev: Die Leiden des jungen Werthers, ki je v frantično mrzličnost iskanja romantične popolnosti vrgel velik del ljudi (celo Napoleon Bonaparte naj bi ga prebral 9x.. in kljub temu potem rekel: “Pas ce soir, Josephine.” - “Ne nocoj, Josephine.” Postavljajoč na glavo domeno, da vedno moški želijo seks in zgolj seks))

Zakon je bil do nedavnega ekonomska zveza.. z leti pa dodajamo vedno bolj razširjen nabor pojmov in stvari (beri: nemogoče).. tako sta Masters in Johnsonova, v Human sexual Inadequacy, leta 1970 (torej v obdobju seksualne revolucije Hipijev) prva oblikovala neizprosno stališče, da ima vsaka poročena oseba neugasljivo pravico uživati v dobrem seksu z zakoncem od oltarja do groba.. in se sistematično lotila odkrivanju in zagotavljanju protisredstev za vse morebitne ovire, s katerimi bi se lahko srečal par pri prizadevanjih v tej neskončni dirki izpolnjujočega seksa: vaginizem, orgazemska disfunkcija, dyspareunia, nesposobnost ejakulacije in učinke staranja.

Veliko enih (vedno novih in novih) zahtev.. ni čudno, da ljudje potem pobegnejo.. ali pa so v depresiji in goltajo “zdravila”. Zahteva po absolutnosti popolnosti “duš dvojčic” je nemogoča.

NA KRATKO: Nadaljevati vrsto znamo vsi. Sobivati v dvoje v spoštujočem odnosu ne. Bolj nam gre zloraba, kot pravite :)

Prav zato je Simone de Beauvoire v Drugem Spolu najlepše definirala, za večino nedoumljivo in nedosegljivo: “Avtentična ljubezen je recipročno prepoznavanje dveh svobod.”

Lepše videni tudi na višje objavljenem krogu ne-nasilnega partnerstva.
Se ti ne zdi, da je vse to nepotrebno razlaganje zgolj posledica zanikanja zakonov, ki veljajo milijone let. Clovek je socialno bitje ze veliko dlje, kakor poznamo "sociologijo". Prezivetje skupnosti so omogocali mehanizmi, ki delujejo. Nedelujoce so (neredko po izredno visoki ceni napacne odlocitve) opuscali. Vse to natolcevanje je zgolj pesek v oci in sluzi zgolj blazenju posledic apliciranja nedelujocih principov.
Uf! Pazljivo prosim! Te znajo označit za fašista! :))))))))))
Default avatar

Desiderius_da_Pietri

BTDT je napisal/a:
Desiderius_da_Pietri je napisal/a:


Se ti ne zdi, da je vse to nepotrebno razlaganje zgolj posledica zanikanja zakonov, ki veljajo milijone let. Clovek je socialno bitje ze veliko dlje, kakor poznamo "sociologijo". Prezivetje skupnosti so omogocali mehanizmi, ki delujejo. Nedelujoce so (neredko po izredno visoki ceni napacne odlocitve) opuscali. Vse to natolcevanje je zgolj pesek v oci in sluzi zgolj blazenju posledic apliciranja nedelujocih principov.
Uf! Pazljivo prosim! Te znajo označit za fašista! :))))))))))
Sem ze tako polepljen z "nalepkami", da ne pride vec skozi. ;-)
________________________________________________________________________________________________________
» Vztrajaj! « (Kdo sem?)
Default avatar

kratko in jedrnato

ne sekiraj se je napisal/a:
Tipičen slovenski zakon. Večina nima pojma zakaj je sploh skupaj. Eden drugemu pijeta kri, seksatsa več ne, otroci gledajo vsakodnevno to dramo, družJo pa ju krediti, avto...
Im potem imajo taki primerki navadno največ povedati proti samskim iz razloga, ker so jim nevoščljivi, ker bi radi vse potegnili v to svoje brezno slabih odnosov, o kakem samospoštovanju v takih odnostih pa itak ne kaže izgubljati besed.
Pa srečno prepucavanje še nadaljnjih 20 let.
Moj podpis.
Ne bi moral/a boljše zapisati. V parih stavkih je zajeta vsa resnica. Vauuuu.
Kapo dol.
👏