Sin
Prav lepo pozdravljeni Moderatorji tega foruma in že v naprej hvala za vaš trud.
Sem mati sina , ki ni več rosno mlad .Opažam , da si izbira povsem neprimerne zenske , takšne , ki niso povsem dostopne , so vezane ali celo poročene . Sinu se to zdi povsem na mestu in se večkrat s katero pohvali pred menoj .
Če si katera zaželi kaj resnega ( se je že zgodilo ) bo storil vse da do tega ne pride stikov z njo pa kljub vsemu ne prekine . Pogosto je v nekakšnih zvezah z več njimi .
Da bi kdaj videla snaho in vnučke si seveda ne morem predstavljati . Sinovo početje se mi ne zdi normalno saj ni več mladenič .
Z njegovim očetom , ki je sedaj ze pokojni sem imela tezave bil je alkoholik in nezvest , tudi on je prekrival razmerja .
Ali je kaj povezano s sinovom odnosom do žensk , ker se mi zdi , da jih ne spoštuje . Tudi njegov oče mene ni .
Spoštovani,
otroci se učijo od staršev in vaš sin se je učil od vaju. Učil se je od vajinega medsebojnega odnosa, učil se je od očeta in učil se je od vas. Glede na to, da ste pri pokojnem možu prenašali alkoholizem in nezvestobo, se je sin svojega odnosa do žensk naučil tudi od vas. Zanj ste storili, kar ste mogli in kakor ste najbolje mogli, vendar ste delali tudi napake, kot jih delamo prav vsi. Za vse, kar počne v življenju, niste odgovorni samo vi – pa tudi samo njegov oče ne. Ker je odrasel, je odgovornost za njegova dejanja zdaj na njem. To pa pomeni tudi svobodo – da zanje ni odgovoren vam, razen seveda, če vam ne bi s tem izrecno škodoval, toda kot razumem iz vašega pisma, pri vas ne gre za to.
In glede na to, da je sin že povsem odrasel, bi bilo zdravo sprejeti, da je njegovo intimno življenje popolnoma njegovo (in da vam ni treba poslušati hvaljenja o njegovih »osvojitvah«). Zdi se namreč, da sta, čeprav se na zunaj to morda ne vidi, tesno povezana; da ga kar ne morete izpustiti v resnično, odgovorno odraslost. Seveda, od moža niste imeli tistega, kar ste si želeli, vendar vam sin tega ne more in tudi ne sme nadomeščati. Na vas je, da si čustveno intimnost poiščete v odnosu s partnerjem, ali prijatelji/prijateljicami, ali navsezadnje v odnosu s seboj, sinova intima pa mora ostati samo njegova. Prizadeti ste, ker si zaman želite snahe in vnukov, toda ali jih boste kdaj doživeli, ni odvisno od vas. In tudi ne morete vedeti, ali bi bili vaši odnosi tako lepi in prijetni, kot si želite. Otrok ne smemo imeti, da bi nam izpolnili pričakovanja in zapolnili praznino v življenju, isto pa velja za vnuke, kej šele za snahe.
Kaj pa je tisto, s čimer si življenje lahko izpolnite, obogatite in osmislite? Toliko načinov je, da lahko svetu in sebi veliko daste in tudi veliko dobite, le vrata morate odpreti in pogledati, kaj vse se skriva zunaj, onstran vaših trenutnih pričakovanj. Toliko vprašanj je še, na katera bi radi dobili odgovore, z drugimi besedami – toliko se imate še naučiti, toliko novega spoznati. Sina pustite, naj živi lastno življenje, obenem pa življenje dopustite tudi sebi. Bolj svobodni ste, kot si mislite.
Lep pozdrav,
Zanimivo da je tole sedaj tako obrazloženo saj delno zveni kot malenkostne obtožbe . Doma sta se še dva sina , oba poročena v urejenih zakon in tudi hči ima urejeno življenje . Sama sem aktivna v organizacijah , ki jih tukaj ne bi omenjala . Sin mi pogosto očita , da časa nimam zanj , da bi pa nadzoravala njega življenje o tem pa nikoli ni bilo govora . Menim , da sin ravno zaradi , ker ga ne obremenjujem postane dovolj zaupen da spoznavam kakšna je njegova drža do ženskega spola .
Torej ni vse tako zelo posplošeno in niso vse mame posesivne in z viškom časa , ki ne vedo kam bi z njim .
Sin doma sploh živi ne .
To kar me pri njem skrbi je , da se s samskimi ženskami sploh ne vidi , ljubše so mu takšne , ki mu nimajo kaj ponuditi , zanj nimajo ustreznega časa ali pa so vezane na svoje družine .
Kakorkoli obračaš, ti nanj projiciraš svoje želje in pričakovanja. In to je posesivnost, mogoče ne fizična, je pa psihična.
Ti je sin kdaj rekel, da je nesrečen zaradi takšnega sloga življenja? Ali to sploh veš? Ali te pravzaprav moti le to, da je gnilo jabolko – ostali trije so pošlihtani, živijo po družbenih normah, tako da se lahko pred sosedi pohvališ z vnuki, dobrimi snahami itd, tale tiček se pa ženi po tujih gnezdih, kar seveda težko prodaš kot neki presežek.
Sin je očitno toliko navezan nate, da bi se rad pogosteje družil s tabo – od tebe potrebuje to, ne pa, da mu odrejaš njegov način življenja. Mu torej daješ svoj čas ali samo sodbe, kaj se spodobi in kakšen bi moral biti, da bi ti bil všeč? Seveda imaš vso pravico povedati, da ti to, kar počne, ni všeč, ker ni ravno moralno, nimaš pa pravice usmerjati njegovega življenja.
Jaz iz tvojih zapisov preberem predvsem skrb za družbeni ugled vaše družine, ne pa neke posebne iskrene zaskrbljenosti za sina.