Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Vse moje kolegice so vredne manj kot neki virtualni prijatelji

Vse moje kolegice so vredne manj kot neki virtualni prijatelji

Pred dnevi je bila tema o prijateljstvu oz. neprijateljstvu, pa bi rada dodala še svoj pogled. Tudi jaz imam samotarsko delo, delam sama, sem namreč prevajalka. Tako sem se precej osamila od nekih socialnih dnevnih stikov. Imam ogromno poslovnih stikov, imam zelo lepe korektne poslovne odnose, ljudje me spoštujejo. Na področju prijateljstva sem pa nula. Zadnja leta sem se trudila, da bi ohranila neke stike z bivšimi dobrimi prijateljicami, predvsem z dvema. In spoznala, da so vredne manj kot neki znanec na Facebooku. Za RD sem celo premogla dobiti od ene eno ubogo voščilo preko SMS. Ta druga je celo pozabila. Koso mi starši umrli, ni bilo ne ene ne druge na pogreb. Itak škoda cajta.
Briga ju vse skupaj za mene, vse se vrti okoli nekega blefiranja, zdi se mi tudi, da je vmes malo zavisti. Ko čutim, da mi ne želijo dobro. Dobra sem takrat, ko je treba iti na morje, da odstopimo vikend, da bivajo zastonj , pa jih fajn pogostimo. Dobra sem takrat, ko imajo one čas, takrat ko ga jaz imam, jih itak ne dobim na telefon, ne dvigujejo. Dobra sem takrat, ko kaj rabijo, kakšno informacijo, kakšno uslugo, o ja, usluge so zakon a ne. Dovolj imam. Dovolj imam te plehkosti, puhloglavosti, opravljanja in prežanja, ko ne moreš zaupati človeku in se niti sprostiti. Hecno, a se počutim se bolj povezana z virtualnimi prijatelji, ki jih imam na facebooku. Z neko osebo se lahko na primer sploh ne poznam, ampak imava tako močno interesno povezanost, da se čutiš s to osebo čisto domače, se energetsko povezuješ. Pa sem imela včasih super prijateljstvo , v mladih letih, tole sedaj je pa manj od nič. Imam pa res fajn moža, tako da sem pa drugje kompenzirala. Pa lep dan, če boste pa kaj lepega napisali, pa tudi prav 🙂

Kje je problem?

Naslednjic ko pokliceta nimas casa. Pa potem tudi. Pa se ene trikrat.
Potem bo pa mir.

Avtorica, lepo je slišati, da imaš moža. V reali nimam prijateljic. In tako je že leta. Za rojstni dan mi nihče ne piše sms. In sem o.k. s tem. Tudi meni ni potrebno nikomur kupovati daril in delati uslug. Se pa kar lepo sama znajdem. Tako, da tudi jaz nikogar ne prosim kar tako. Vem, da imam bližnje ob sebi, ki mi bodo vedno pomagali.

nova
Uredništvo priporoča

Pri meni isto. Vcasih druzenja na pretek, danes le se druzinska. Sama ne grem nikamor in nihce me tudi ne povabi. Sem pa 40+. Ne morem verjeti kako plehko in razrednoteno je postalo vse skupaj. Vse.

Brez prijateljic,imam le družino in to mi zadostuje.

Ko se boš znebila balasta ti bo bolje.

Tudi jaz sem brez pravih prijateljev in brez partnerja.
Je pa res, kot ena omenja, ko se rešiš balasta je vse lažje.
Sem imela kup takih ‘prijateljev’, ki so me izkoriščali, za dve društvi sem delala kot nora, drugi pa so prišli samo po koristi. Zdaj sem to skenslala. Prijateljev še kar nimam, imam pa več časa, ker sem se znebila pijavk. Tako, da tudi ti se jih daj, avtorica.

Jaz imam eno tako, ki me kliče kar naprej, pa jamra in stoka. Sem tudi razmišljala, da jo skinem, samo nisem človek, ki bi zavrgel 20letna prijateljstva na podlagi ene ali dveh slabih lastnosti. Zato sem se odločila, da ta čas, ki ga porabim za njo, porabim tudi zase. Vedno, ko ona kliče, je pač čas, da naredim 100 počepov. ona je zadovoljna s pogovorom, jaz pa s svojo postavo, zadeva rešena🤷‍♀️

Jaz pa kontra, imam nekaj stalnih prijateljev še iz otroštva, tudi družinsko smo prijatelji, vsi preko 40. Hodimo skupaj ven, desci po svoje, ženske po svoje, včasih vsi skup… nam je super, tudi kakšen podaljšan vikend na morju preživimo skupaj. Marsikatero ušpičimo. Ko kdo od klape kaj rabi, stopimo skupaj, brez vprašanj in brez zamer, če kdo takrat ne more.
Danes ljudje ne znajo več biti prijatelji. Vse se vlaga v imidž. Zadnjič me je v neki temi nekdo zmerjal s kmetom, ker sem povedal, da mi pa radi kolegu kaj zašpilamo za rojstni dan, pa za okroglo navesimo kaj na bajto. Ampak to je bistvo, druženje, heci, iskrenost, ne pa gledanje okoli, kaj bo kdo rekel in kaj lahko od koga izcuzaš. Folk je res postal čuden, sem vesel, da imam nekaj res dobrih prijateljev še iz otroštva.


Super ideja! Tudi jaz imam eno tako prijateljico, čeprav jaz razmišljam, da bi jo skenslala. Prijateljici nisva dolgo (dve leti), ampak ves čas poslušam njeno jamranje in najstniške težave. Opažam pa tudi, da me je začela izkoriščati. Sama sem stara 25, študentka in delam, da pokrijem stroške ter šolnino, medtem ko je ona 15 let starejša od mene, s svojim stanovanjem in rednimi prihodki, ampak kamorkoli greva peljem jaz, nikoli ničesar ne prispeva. Če kdaj nimam časa je užaljena in sili tako dolgo (tudi joka in pravi kako osamljena je) da na koncu popustim.

Hecno, a se počutim se bolj povezana z virtualnimi prijatelji, ki jih imam na facebooku. Z neko osebo se lahko na primer sploh ne poznam, ampak imava tako močno interesno povezanost, da se čutiš s to osebo čisto domače, se energetsko povezuješ.

to pa zato, ker na facebooku nisi ti, ampak si to, kar ti želiš biti. tudi na drugi strani ni prava oseba, ampak to, kar tista prava oseba hoče da je.

ne si delat utvar, da imaš na FB prava prijateljstva.


Super ideja! Tudi jaz imam eno tako prijateljico, čeprav jaz razmišljam, da bi jo skenslala. Prijateljici nisva dolgo (dve leti), ampak ves čas poslušam njeno jamranje in najstniške težave. Opažam pa tudi, da me je začela izkoriščati. Sama sem stara 25, študentka in delam, da pokrijem stroške ter šolnino, medtem ko je ona 15 let starejša od mene, s svojim stanovanjem in rednimi prihodki, ampak kamorkoli greva peljem jaz, nikoli ničesar ne prispeva. Če kdaj nimam časa je užaljena in sili tako dolgo (tudi joka in pravi kako osamljena je) da na koncu popustim.
[/quote]

Ko začne s svojim repertoarjem, avtomatsko menjaj temo, da rabiš prevoz, uslugo itd…. pa boš videla pri čem si….. moja jamračica izkorišča ne in je pripravljena pomagati. Mi pa včasih popije energijo, če nisem pazljiva in se ne dam na stand-by modus.
Izkoriščat se pa ne pusti❤️

Odlična rešitev LOL


Super ideja! Tudi jaz imam eno tako prijateljico, čeprav jaz razmišljam, da bi jo skenslala. Prijateljici nisva dolgo (dve leti), ampak ves čas poslušam njeno jamranje in najstniške težave. Opažam pa tudi, da me je začela izkoriščati. Sama sem stara 25, študentka in delam, da pokrijem stroške ter šolnino, medtem ko je ona 15 let starejša od mene, s svojim stanovanjem in rednimi prihodki, ampak kamorkoli greva peljem jaz, nikoli ničesar ne prispeva. Če kdaj nimam časa je užaljena in sili tako dolgo (tudi joka in pravi kako osamljena je) da na koncu popustim.
[/quote]

Torej vse ti plačuješ? Se ti ne zdi, da je skrajni čas da jo vprašaš kdaj bo častila in zbalansirala ekonomske inpute? Pa nič ne ovinkari, ampak kar direktno udari z vprašanjem da si opazila, da vse ti plačuješ in če bo tako še naprej?


🙂
In potem sopihaš v telefon med pogovorom?


🙂
In potem sopihaš v telefon med pogovorom?
[/quote]

Dam na zvočnik, sopiha večinoma ona nad tipom in celim svetom😂

Jaz sem se pred nekaj leti tudi začela truditi za vzdrževanje stikov z kolegicama, ko so otroci postali najstniki, ker je v družbi sprejeto neko pravilo, da moraš imeti prijateljice. Skratka da če nimaš prijatlce, si out. Pa sem spoznala, da je to brez veze. Jemlje ti energijo, mene je izžemalo njihovo razmišljanje, ki je drugačno od mene, spoznaš da si dober, ko imajo oni čas, da jim je vseeno zate. Da si dober samo za usluge. Da ti stečanje ne da nič. Zato sem povezana samo s svojo družino, imam res fajn partnerja, otroka sta zrasla v odgovorne in zrele osebe. Mogoče sem za nekatere out ker ne hodim na koncerte s prijatlcami, ampak raje sem v družbi družine, preberem knjigo. Ljudje so res postali sebični. Danes najti pravega prijatelja v letih 40+, je zame utopija. So pivske družbe, to ja, ne pa prijateljstva. Nekateri ljudje se družijo tudi interesno.

Koleginje imam za vodo srkat v lokalu

jaz sem take samotarske sorte, čeprav mi tega nihče ne verjame, ker delam z ljudmi in sem vedno nasmejana, pripravljena na pogovor, nasmejana. obožujem mir, tišino. ampak čvasih ap paše tudi h komu it na kavo, se kaj pomenit o svetu, o družbenem dogajanju, premleti kako tematiko. imam dve tri znanke, h katerim sicer lahko grem na kavo, niso pa to prijateljice. oziroma tako. ne vem, če so prijatlejice ali ne, ker jih še nikoli nisem prosila za nobeno pomoč oz. uslugo.
na fb imam samo okoli 20 prijateljev, ljudi, ki hi osebno poznam. to so osebe, ki bi mi priskočile na pomoč, če bi jo potrebovala, seveda vsaka v svojem dometu, ne kar vsepovprek. ne iščem pa več prijateljstev v svojem okolju. sem v nekaj društvih in klubih, kjer se imam fajn, se pa izven teh krogov ne srečujem s temi ljudmi. tudi domov mi nihče ne hodi in sploh sem zelo odljudena. pred nekaj leti sem spoznala, da taka pač sem in to moram sprejet in dat okolju do znanja, da tako pač je in bo. in tudi tako je dobro.

Še ena taka 🙂 zelo sem zgovorna, imam veliko poslovnih stikov, ampak prijteljic pa nič. Včasih sem to poskušala na silo spremeniti, sedaj pa se ne trudim več. Enostavno mi ni do tega, ker so me preveč ti ljudje obremenjevali. Tudi nič nisem imela od takih druženj, opravljanje, premlevanje intimnih zadev res ni zame. Sem raje sama in z družino kjer se razumemo. Meni je tako smešno , ker se mi zdi da po 40- tem letu v ženskah zbudi meko grozo pred staranjem in potem s prijateljicami lavfajo od enega komcerta na drugega in ga žurajo več kot so ga v srednji šoli. Druga puberteta.

Mogoče enostavno nisi tip človeka, ki bi v neki družbi premleval trivialne stvari in zaradi tega tem “prijateljicam” nisi zanimiva. Recimo jaz včasih padem v kakšno družbo, kjer se pogovarjajo o stvareh, ki meni niso čisto nič zanimive, ampak tiste osebe so se o tem pripravljene pogovarjat ure in ure.


Super ideja! Tudi jaz imam eno tako prijateljico, čeprav jaz razmišljam, da bi jo skenslala. Prijateljici nisva dolgo (dve leti), ampak ves čas poslušam njeno jamranje in najstniške težave. Opažam pa tudi, da me je začela izkoriščati. Sama sem stara 25, študentka in delam, da pokrijem stroške ter šolnino, medtem ko je ona 15 let starejša od mene, s svojim stanovanjem in rednimi prihodki, ampak kamorkoli greva peljem jaz, nikoli ničesar ne prispeva. Če kdaj nimam časa je užaljena in sili tako dolgo (tudi joka in pravi kako osamljena je) da na koncu popustim.
[/quote]

Znebi se je po hitrem postopku. Bodi močna, ker bo jok in stok, mogoče celo grožnje že na koncu. S takimi se ponavadi ne da na lep način, kot nimam časa, da bi razumeli.
Se spomnim, ko sem bila tvojih let, imela eno podobno. Predolgo je trajalo, da sem jo zapustila. Boš videla, da je bolje biti sam, kot v taki družbi. Ker to še zdaleč ni isto kot piše Tinka polovinka. Ona je naredila super, očitno je prijateljica taka, da mora ven dati. 🙂 Tako jaz naredim s sosedo, ki mi pride jamrat. Jaz pa na kolo ali orbitrek. Pa meni hitreje mine, pa še jamranje me ne moti. 🙂

Znebi se je po hitrem postopku. Bodi močna, ker bo jok in stok, mogoče celo grožnje že na koncu. S takimi se ponavadi ne da na lep način, kot nimam časa, da bi razumeli.
Se spomnim, ko sem bila tvojih let, imela eno podobno. Predolgo je trajalo, da sem jo zapustila. Boš videla, da je bolje biti sam, kot v taki družbi. Ker to še zdaleč ni isto kot piše Tinka polovinka. Ona je naredila super, očitno je prijateljica taka, da mora ven dati. 🙂 Tako jaz naredim s sosedo, ki mi pride jamrat. Jaz pa na kolo ali orbitrek. Pa meni hitreje mine, pa še jamranje me ne moti. 🙂
[/quote]

Ne razumem, po eni strani pravite, da se je treba znebiti čustvenih vampirjev in jamračov, po drugi strani jih pa poslušate?
Kaj imate od tega? Se počutite bolje, ko poslušate jamr?
V resnici pa nimate jajc reči ne.

Tudi pri meni tako.. Sem jo imela na telefonu o cele ure ko je bila na nuli. Sem jo tolažila in ji pomagala. Zdaj ko jaz rabim pomoč in je ona splavala ni niti toliko da bi prišla na sok. Meni rece da nima časa na fb pa objavlja kako je na obisku pri rijateljici. Jebes tako kolegico.

Mislim, da je problem v tem, da od ljudi preveč pričakujete. Prijateljstva doživljate preveč filmsko.

New Report

Close