Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Duša iz prejšnjega življenja... Je bil moj mož?

Default avatar

Mogoče je pa res

Tole bo verjetno malce daljši zapis, poleg tega s tematiko, ki je ne zasledim prav pogosto. Mogoče srečam tukaj koga, ki mi bo znal povedati kaj več na to temo, razne provokatorje in tiste, ki bi želeli iz teme narediti fičfirič pa res prosim, da se zadržite komentarja, kot se ga jaz pri marsikateri temi, ki se mi zdi smešna ali milorečeno - izmišljena.
Torej. Upam, da bom dokaj jasno povedala, čeprav včasih znam malo zaplavati in biti sem ter tja precej nejasna.
Dejstvo je namreč, da sem pred nekaj leti (govorim pet, šest let nazaj) preko teh družabnih omrežij navezala stik z enim od sorodnikov, ki ni ravno v prvem kolenu, še vedno pa dovolj blizu, da mu brez težav rečem "žlahta". Malce starejši od mene, pa vendar še vedno nekako v moji generaciji. Nikdar nisva imela stikov, mogoče ko sem bila še deklica, da smo se s starši oglasili pri njih ali oni pri nas. Vendar je bilo to mogoče enkrat na dve, tri leta, pa še takrat se ne spomnim, da bi ta fant bil kaj dosti doma. Je že bil ravno toliko star, da je bil zunaj s prijatelji. Bežen dober dan, mogoče bolj kot ne, poznala sva se po imenu in kam kdo spada.
Torej, srečava se na družabnem omrežju in na začetku zgolj dober dan, kako kaj, kako starši? To je bilo vse.
Potem pa je čisto spontano to preraslo že v nek dokaj reden klepet po teh sporočilih. V smislu kako služba, kaj je novega, kako je bilo na koncertu prejšnji teden, si spoznal, spoznala koga novega, kako je bilo na tam in tam. Skratka pogovori. Simpatični in vedno bolj globoki, čeprav se jaz tega sploh nisem zavedala. Šele kasneje, ko sem brala malo ta sporočila sem videla, da se pravzaprav brez kakršnekoli prisile ali nelagodja pogovarjava tudi tiste boleče, včasih intimne, popolnoma osebne stvari, če razumete. In to s tako lahkoto. Oba. Če sem rabila nasvet v zvezi s partnerjem, če sem rabila nasvet za službo, nikdar ni bilo težko, da me je poklical in tudi po tri, štiri ure sva mlela zadevo in vedno sva jo rešila in mi je nekako pomagal osvetliti zadeve. In to res, karkoli. Brez da bi v zameno pričakoval kavo ali ne vem, da se srečava ali greva nekaj skupaj pojesti, ali da pride do mene na obisk, jaz k njemu. Ne, nikdar.
Šla sva pred dvema letoma na kavo, ko sem bila v njegovem mestu, tri ure sva klepetala tako sproščeno, kot bi se poznala tisoč let. Podobna zanimanja imava, podobne strahove... Vse.
Od takrat se nisva več videla. Na vezi pa vsak dan, tudi ponoči, če imam težavo, ali pa on... Praktično poveva si vse.
Pred nekaj dnevi tako klepetava po telefonu in pravim, da bi rada kakšen dober film... On izstreli kot iz topa, da obožuje norveške filme. EJ JAZ TUDI! Ko povem naslov zadnjega gledanega filma on že začne recitirati vsebino. Dejansko sva gledala isti film (roko na srce norveških filmov ravno vsak ne gleda) in potem on omeni, da mu je všeč nek češki film in naj si ga ogledam, ker je resnično super - glej ga zlomka, ta film sem gledala tudi jaz (pogledam na leto mogoče 10 filmov in prav nič več) in noro mi je bil všeč...
Joj samo upam, da ne zveni romantično. Hahaha, ker ni.
Včeraj pa se mi je zgodilo nekaj neverjetno čudnega. Grem iz službe in grem čez most, ko naenkrat dobim en grozen občutek, kako bi bilo grozno pasti v vodo in ne vem kako sem v tistem trenutku pomislila, "joj kaj bi ta moj žlahtnek naredil, če bi šel zdaj čez most" v tem smislu in jaz začnem dobesedno teči na drugo stran.
Smejem se sama sebi in na to pozabim, dokler se nisva zvečer spet malo dopisovala. Mimogrede omenim, da sem danes ugotovila, da me je malo strah čez most hodit in se smejem, ne da bi povedala kaj drugega mi pravi: "oh a veš, da sem jaz včasih vedno laufal čez most..."
Danes me že cel dan mori en čuden občutek. Nekaj, kar je meni tako tuje, v kar jaz do zdaj res nisem verjela, ali pa vsaj ne polagala kakšne pozornosti na to.
Veste kaj mi gre po glavi? Je možno, da ni naključje, da sva se rodila v neko isto družinsko drevo in da sva se praktično "priklicala". Da se bo še bolj čudno slišalo in da bom za nekatere res izpadla "nora" - je možno, da so res obstajala neka prejšnja življenja in se je najina energija srečala tudi v tem?
Spomnim se, da mi je pred mnogimi leti neka sodelavka govorila o tem, da naj bi se mož in žena, ki sta se imela zares rada, baje rodila v naslednjem življenju prav tako v nekem sorodstvu vendar ne več tako tesnem in da se prav zato določeni sorodniki spoštujejo, četudi na osnovi ničesar in da so vsi nekako povezani iz prejšnjih življenj?
To mi res nekako ne da miru... Ko se midva pogovarjava se zdi, da se poznava v vsak detajl in kar je najbolj čudno - niti se ne želiva videti, ker ko se vidiva sva si nekako tujca ko se gledava, ko pa se pogovarjava, takrat sva si tako blizu...
Da ne bom predolga... Resno me zanima kaj mislite, je po vaše možno kaj takega? Se mogoče komu dogaja podobno?
Že v naprej hvala za odgovore. Ne pričakujem, da bo to kakšna znanstvena debata, saj tudi forum ni temu namenjen. Mogoče klepet...
Default avatar

tako to gre

Vsekakor se poznata iz več prejšnjih življenj. Ni nujno, da je bil mož/žena. Z mnogimi ljudmi imamo skupno zgodovino in ta zapis ostane v našem kavzalnem telesu skozi vsa utelešenja. Npr. ob prvem srečanju v tem življenju se nam kakšen neznanec zdi tako znan, kot bi ga poznali tisoče let. Če z njim nadaljujemo stike, se medsebojni odnos neverjetno hitro poglablja vse do stopnje, ki smo jo dosegli že prej.
Default avatar

Mini rožica

Sama vedno rečem, da mora obstajati nekaj več. Nekaj kar ne razumemo.

Moj primer:
Sanjam nek dogodek v službi, pogovor, razporeditev prostorov. Ampak sama tam ne delam, tako da ni bila podzavest. Čez recimo dve leti se mi dogodi popolnoma isti pogovor v tej službi, ki sem jo dobila po tistih sanjah.

Spet sanje in delam v enem podjetju v proizvodnji. Nikjer nisem tega prej videla. Dobim službo. Isti proizvodnji prostori.
Ko delam se mi vse zdi, da sem to že doživela.

Sanjam spet službo in partnerju v hecu rečem, da bom zamenjala delavno mesto, vendar pa ne vem kje to je. V podjetju v katrem sem zaposlena pričnejo obnavljati prostore, namesto lesa dajo steklo,da se vidi v prostore, spremenijo stopnišče, nove ploščice...in naredijo prostor iz mojih sanj. In potem zamenjam delovno mesto iz proizvodnje v pisarno.

Čisto vse službe,ki sem jih dosedaj imela sem jih prej sanjala.

Pa enkrat sem sanjala en kraj v Španiji. In ko pridem čez nekaj časa v ta kraj...vse isto, res kot da sem to že doživela.
Default avatar

eh ženska

ja kaj vse danes internet omogoča. Tebi furanje nekega domišljijskega vzporednega življenja.
Glede na to, da imaš vedno več strahov v sebi, očitno slabo deluje nate.
Skidaj se z neta in se začni ukvarjat z realnim življenjem, sicer se ti bo slej ko prej do konca odpeljalo.
Default avatar

luinaa

Ne verjamem v prejšnja življenja, verjamem pa, da so na svetu ljudje, ki so nam blizu po razmišljanju in značilnostih.
Ko srečaš takega se ti zdi, da ga poznaš od nekdaj, pa je to po moje zgolj podobnost. Zelo lep občutek. Tudi jaz sem imela takega prijatelja, sploh me ni nikoli fizično privlačil. No potem je šel nekaj študirat, na magisterij in je bila moja diploma naenkrat zanj premalo vredna. Šel je po svoje, jaz po svoje. Ima kompleks manjvrednosti, ki ga izpolnjuje s tem, da je priden - študira in ima zelo pametno ženo. In misli, da je sedaj več vreden. Najin razvoj je šel v razlifnih smereh in tako kot sva si bila nekdaj blizu, sva sedaj tujca, jaz celo z občutkom,da sem v vseh pogledih preslaba zanj. Ne klicem ga več, ne pišem mu več.
Default avatar

Replika

Vse doživljanje prejšnjih življenj in povezovanja duš dopuščam, čeprav vanje ne verjamem.
Ampak ne sledim čisto, kako bi lahko recimo ljubezen do norveških filmov izhajala iz prejšnjih življenj?
Sem še naletela na ljudi, s katerimi sem se na nekem nivoju blazno ujela, ampak ponavadi je ostalo na tem nivoju, na ostalih ne - tako, kot piše avtorica. Zame je to slučaj ali mogoče kemija.
Default avatar

kaj pa vem hm

Replika je napisal/a:
Vse doživljanje prejšnjih življenj in povezovanja duš dopuščam, čeprav vanje ne verjamem.
Ampak ne sledim čisto, kako bi lahko recimo ljubezen do norveških filmov izhajala iz prejšnjih življenj?
Sem še naletela na ljudi, s katerimi sem se na nekem nivoju blazno ujela, ampak ponavadi je ostalo na tem nivoju, na ostalih ne - tako, kot piše avtorica. Zame je to slučaj ali mogoče kemija.

Ne vem, no, meni se zgodi, da spoznam ljudi, ki jih začutim takoj, že brez osebnega kontakta, če se pa vzpostavi še kontakt, pa sploh, kot bi se poznali že celo življenje. Včasih se stiki ohranijo, včasih razidejo, pač vsak ima svoje življenje, a tudi, če se stiki razidejo, se po več letih, ko se srečamo, objamemo... Ne gre tu za neko ujemanje, za skupne interese, za enako razmišljanje, gre predvsem za nekaj več, nekaj abstraktnega, neopisljivega...

Zdaj, je to duša iz prejšnjih življenj ali le kemija, ne vem, niti sem se kdaj ukvarjala s tem vprašanjem.
A če obstajajo prejšnja življenja, potem zna bit, da ljudi, s katerimi smo navezali čustven odnos, srečamo ponovno, ne nujno v enakem razmerju kot v prejšnjem življenju, ker razmerja niso pomembna, a verjetno bolj kot je močna ta čustvena nit, večjo vlogo imamo v življenjih drug drugega.
Če gre pa le za kemijo, mislim, nisem toliko izobražena, da bi lahko sploh razmišljala v tej smeri, kako razčleniti in razložiti kemijske procese med dvema osebama, tako bi se tukaj spet naslonila na nekaj abstraktnega, neke energije, ki jih nosimo s sabo in nas z nekom povežejo.
Default avatar

Replika

kaj pa vem hm je napisal/a:
Replika je napisal/a:
Vse doživljanje prejšnjih življenj in povezovanja duš dopuščam, čeprav vanje ne verjamem.
Ampak ne sledim čisto, kako bi lahko recimo ljubezen do norveških filmov izhajala iz prejšnjih življenj?
Sem še naletela na ljudi, s katerimi sem se na nekem nivoju blazno ujela, ampak ponavadi je ostalo na tem nivoju, na ostalih ne - tako, kot piše avtorica. Zame je to slučaj ali mogoče kemija.

Ne vem, no, meni se zgodi, da spoznam ljudi, ki jih začutim takoj, že brez osebnega kontakta, če se pa vzpostavi še kontakt, pa sploh, kot bi se poznali že celo življenje. Včasih se stiki ohranijo, včasih razidejo, pač vsak ima svoje življenje, a tudi, če se stiki razidejo, se po več letih, ko se srečamo, objamemo... Ne gre tu za neko ujemanje, za skupne interese, za enako razmišljanje, gre predvsem za nekaj več, nekaj abstraktnega, neopisljivega...

Zdaj, je to duša iz prejšnjih življenj ali le kemija, ne vem, niti sem se kdaj ukvarjala s tem vprašanjem.
A če obstajajo prejšnja življenja, potem zna bit, da ljudi, s katerimi smo navezali čustven odnos, srečamo ponovno, ne nujno v enakem razmerju kot v prejšnjem življenju, ker razmerja niso pomembna, a verjetno bolj kot je močna ta čustvena nit, večjo vlogo imamo v življenjih drug drugega.
Če gre pa le za kemijo, mislim, nisem toliko izobražena, da bi lahko sploh razmišljala v tej smeri, kako razčleniti in razložiti kemijske procese med dvema osebama, tako bi se tukaj spet naslonila na nekaj abstraktnega, neke energije, ki jih nosimo s sabo in nas z nekom povežejo.
No lej, koliko ljudi imaš pa v TEM življenju, s katerimi se poznaš do obisti, s katerimi si absolutno povezana, duša dvojčica, ki imate unikatno in zelo globoko čustveno povezavo?
Jaz pogojno lahko rečem za tri, s katerimi sem čustveno kompatibilna, ampak dva od teh sta bližnja sorodnika, kar izniči element naključja.
Default avatar

Zajna

Jaz mam zdej recimo filing, da poznam nekega moškega - zanimivo spet moški - že dolgo časa. Blazen filing. Poznava se zelo bežno. Vikava se, ful je čudno, tip je star 40, jaz pa 38.
Ni mi všeč fizično, jaz ne njemu, pa je vseeno neka vez. Mogoče nekaj, kar v tem trenutku oba rabiva.
Ma kakšna prejšnja življenja neki...
Default avatar

ramadasa

izvoli, poglej vse njegove klipe....
Default avatar

netko

Lahko greš v regresijo poznam človeka ki se s tem ukvarja in te popelje kaj si bil v prejšnem življenju in ugotoviš bioterapevt Draženko Drinić iz Domžale ali Bojan Bone lahko jih pokličeš števila je na internetu....
Default avatar

Pati--

Verjamem v reinkarnacijo ampak tudi pa v to, da sta si s sorodnikom čisto slučajno značajsko tako zelo podobna.
Default avatar

verjamem

Te razumem in verjamem, da sta na nek način povezana iz katerega od preteklih življenj. Ni nujno kot mož in žena.
Default avatar

kaj pa vem hm

Replika je napisal/a:
kaj pa vem hm je napisal/a:



Ne vem, no, meni se zgodi, da spoznam ljudi, ki jih začutim takoj, že brez osebnega kontakta, če se pa vzpostavi še kontakt, pa sploh, kot bi se poznali že celo življenje. Včasih se stiki ohranijo, včasih razidejo, pač vsak ima svoje življenje, a tudi, če se stiki razidejo, se po več letih, ko se srečamo, objamemo... Ne gre tu za neko ujemanje, za skupne interese, za enako razmišljanje, gre predvsem za nekaj več, nekaj abstraktnega, neopisljivega...

Zdaj, je to duša iz prejšnjih življenj ali le kemija, ne vem, niti sem se kdaj ukvarjala s tem vprašanjem.
A če obstajajo prejšnja življenja, potem zna bit, da ljudi, s katerimi smo navezali čustven odnos, srečamo ponovno, ne nujno v enakem razmerju kot v prejšnjem življenju, ker razmerja niso pomembna, a verjetno bolj kot je močna ta čustvena nit, večjo vlogo imamo v življenjih drug drugega.
Če gre pa le za kemijo, mislim, nisem toliko izobražena, da bi lahko sploh razmišljala v tej smeri, kako razčleniti in razložiti kemijske procese med dvema osebama, tako bi se tukaj spet naslonila na nekaj abstraktnega, neke energije, ki jih nosimo s sabo in nas z nekom povežejo.
No lej, koliko ljudi imaš pa v TEM življenju, s katerimi se poznaš do obisti, s katerimi si absolutno povezana, duša dvojčica, ki imate unikatno in zelo globoko čustveno povezavo?
Jaz pogojno lahko rečem za tri, s katerimi sem čustveno kompatibilna, ampak dva od teh sta bližnja sorodnika, kar izniči element naključja.

V bistvu govorimo ljudeh, s katerimi se začutiš še preden z njimi razviješ odnos, ne gre za enakomisleče duše dvojčice, osebno se tem v življenju zelo izogibam, gre za čutenje osebe, ki je sploh ne poznaš in potem, če so okoliščine naklonjene, šele zaradi tega čutenja razviješ vezi.
Default avatar

moram vprašat

kaj pa vem hm je napisal/a:
Replika je napisal/a:


No lej, koliko ljudi imaš pa v TEM življenju, s katerimi se poznaš do obisti, s katerimi si absolutno povezana, duša dvojčica, ki imate unikatno in zelo globoko čustveno povezavo?
Jaz pogojno lahko rečem za tri, s katerimi sem čustveno kompatibilna, ampak dva od teh sta bližnja sorodnika, kar izniči element naključja.

V bistvu govorimo ljudeh, s katerimi se začutiš še preden z njimi razviješ odnos, ne gre za enakomisleče duše dvojčice, osebno se tem v življenju zelo izogibam, gre za čutenje osebe, ki je sploh ne poznaš in potem, če so okoliščine naklonjene, šele zaradi tega čutenja razviješ vezi.
"enakomisleče duše dvojčice, osebno se tem v življenju zelo izogibam"
Kako pa to?
Default avatar

kaj pa vem hm

moram vprašat je napisal/a:
kaj pa vem hm je napisal/a:



V bistvu govorimo ljudeh, s katerimi se začutiš še preden z njimi razviješ odnos, ne gre za enakomisleče duše dvojčice, osebno se tem v življenju zelo izogibam, gre za čutenje osebe, ki je sploh ne poznaš in potem, če so okoliščine naklonjene, šele zaradi tega čutenja razviješ vezi.
"enakomisleče duše dvojčice, osebno se tem v življenju zelo izogibam"
Kako pa to?
Hehe, ker sama sebi zadostujem, si zaupam in ne potrebujem duše dvojčice, da me potrjuje.
Sploh pa,kaj se lahko novega naučiš od nekoga, ki je enakomisleč kot ti?
V življenju sem vesela dobrih ljudi, ki so drugačni od mene, le s takimi lahko napredujem.
Default avatar

moram vprašat

kaj pa vem hm je napisal/a:
moram vprašat je napisal/a:

"enakomisleče duše dvojčice, osebno se tem v življenju zelo izogibam"
Kako pa to?
Hehe, ker sama sebi zadostujem, si zaupam in ne potrebujem duše dvojčice, da me potrjuje.
Sploh pa,kaj se lahko novega naučiš od nekoga, ki je enakomisleč kot ti?
V življenju sem vesela dobrih ljudi, ki so drugačni od mene, le s takimi lahko napredujem.
Zadovoljiva razlaga. Bom pa rekel, kakor komu bolj ustreza, saj niso vse razlike vedno dobrodošle.