kako je možno-dedovanje
Moj mož ima iz prejšnje veze hči, ki je sedaj stara 25 let. Stikov nista nikoli imela. On je plačeval preživnino in to je to.
Skupaj sva ustvarila nekaj premoženja, hišo, vikend pa nekaj delnic, otrok nimava, ker sva se tako odločila. Zanima me, kaj se zgodi z dednino v primeru njegove smrti? Ali bo njegova hči v vsakem primeru opravičena do nujnega deleža, dediščine? Kako je lahko tako butasta zakonodaja, da nekomu, ki je prektično tujec in mu je bil vsiljen, si nekaj dolžan? In na koncu koncev, bo njena mama preko njene hčere končno lahko dosegla svoje, da mu vzame denar, v tem primeru meni, pa ni ona nič zaslužna zanj?
obstaja kar nekaj načinov, kako se temu izognit. že spodaj imaš par primerov navedenih….
lani sva refinancirala kredit in po novem imava pogodbo napisano tako, da mož odplačuje 3/4 obroka, jaz pa eno četrtino, sem pa vseeno jaz glavni kreditojemalec, hiša pa je napisana vsakemu polovico.
in se malo smejimo na ta račun, kako ni fer do moža, pa referentka pove zadnji tak primer…
mož in žena sta najela kredit za stanovanje, stanovanje pisano 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} na ženo, plačnik kredita pa 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} mož.
imaš milijon načinov, kako se izognit temu, da kdo deduje za tabo, pri večini je pogoj, da se odpoveš svojemu premoženju.
Jaz sem dobila dediščino od mojih staršev in sem zaslužna zanjo, za starše sem skrbela, jima pomagala, oba sva in sedaj bi naj po neki pravni logiki to dobila v nekem deležu njegova hči, če jaz prej umrem? Kje je tu logika, ona je meni popolna tujka, da ne govorim o tem, da mojih sploh ni poznala, bi pa po nekem spletu okoliščin bila dedič?
Jaz dam to raje azilu, ali pa kaki drugi organizaciji.
V primeru, da mož umre brez oporoke, sta dediča po njem ti in njegov otrok. Oba v enakih deležih. Ti seveda lahko zahtevaš izločitev polovice premoženja, ki je itak tvoje in se torej deduje le polovica – to pa dedujeta ti in otrok. Torej bi ti imela tri četrtine (svojo polovico in četrtino po možu), njegov otrok pa četrtino.
V primeru, da mož z oporoko vse zapusti tebi, pa lahko otrok uveljavlja nujni delež, ki je polovica zakonskega. Torej bi imel eno osmino.
Če ti je všeč ali ne, je to njegov otrok. Da “je le plačeval preživnino in to je to” pa ne pove nič lepega ne o njem, ne o tebi.
Da mu je bil vsiljen? Resno? Ko je seksal in ga naredil, je bil v to prisiljen?
Nimava kreditov in sva solastnika vsega do 1/2. Normalno je da drug drugega videiva kot edinega dediča po smrti recimo enega od naju. Ampak v vsake primeru je pa potem tu njegova hči, v primeru da on umre pred menoj, se bo njegova polovica delila med naju, če ne druga nujni delež, kar ne bo tako malo, če pa umrem jaz prva, bo pa dedovala še tisto, kar nikakor ne pripada njen, kot sem že opisala.
Jaz sem dobila dediščino od mojih staršev in sem zaslužna zanjo, za starše sem skrbela, jima pomagala, oba sva in sedaj bi naj po neki pravni logiki to dobila v nekem deležu njegova hči, če jaz prej umrem? Kje je tu logika, ona je meni popolna tujka, da ne govorim o tem, da mojih sploh ni poznala, bi pa po nekem spletu okoliščin bila dedič?
Jaz dam to raje azilu, ali pa kaki drugi organizaciji.
[/quote]
To, kar si dobila z dediščino je itak samo tvoje, deduje pa tisti, ki mu to nameniš.
Če ne nameravaš pustiti po svoji smrti da deduje tvoj mož – pač napiši oporoko. Mi je pa neskončno zabavno, da se boš po smrti “sekirala”, kam bo šlo tvoje premoženje :)))
Jaz sem dobila dediščino od mojih staršev in sem zaslužna zanjo, za starše sem skrbela, jima pomagala, oba sva in sedaj bi naj po neki pravni logiki to dobila v nekem deležu njegova hči, če jaz prej umrem? Kje je tu logika, ona je meni popolna tujka, da ne govorim o tem, da mojih sploh ni poznala, bi pa po nekem spletu okoliščin bila dedič?
Jaz dam to raje azilu, ali pa kaki drugi organizaciji.
[/quote]
A ti to resno??? Ker si staršem pomagal, skrbela zanje, si “zaslužna” za dediščino? Pa kje pobiraš take neumnosti? Kdaj in kako si ali boš pa odplačala preživljenje in skrb staršev zate prvih 20 (ali več) let?
Ti nisi gladka…
Sicer pa, vseh teh tvojih težav ne bi imela, če bi si izbrala dedca, ki bi znal tiča držat v hlačah.
Nimava kreditov in sva solastnika vsega do 1/2. Normalno je da drug drugega videiva kot edinega dediča po smrti recimo enega od naju. Ampak v vsake primeru je pa potem tu njegova hči, v primeru da on umre pred menoj, se bo njegova polovica delila med naju, če ne druga nujni delež, kar ne bo tako malo, če pa umrem jaz prva, bo pa dedovala še tisto, kar nikakor ne pripada njen, kot sem že opisala.
[/quote]
Tako je pač naneslo vajino življenje. Sicer pa, komu bi zapuščala, če nimaš otrok?
Nekaj lahko urediš z oporoko, vsega pač ne.
To, kar si dobila z dediščino je itak samo tvoje, deduje pa tisti, ki mu to nameniš.
Če ne nameravaš pustiti po svoji smrti da deduje tvoj mož – pač napiši oporoko. Mi je pa neskončno zabavno, da se boš po smrti “sekirala”, kam bo šlo tvoje premoženje :)))
[/quote]
Seveda bo po moji smrti vse dedoval mož in prav bi bilo, da tudi jaz po njegovi, saj sva premoženje ustvarila midva oz. sva ga dedoval nek delež, kaj ima tu zraven njegova hči, dobila je preživnino ko je potrebovala, ostalo ji naj uredi njena mati.
Jaz sem dobila dediščino od mojih staršev in sem zaslužna zanjo, za starše sem skrbela, jima pomagala, oba sva in sedaj bi naj po neki pravni logiki to dobila v nekem deležu njegova hči, če jaz prej umrem? Kje je tu logika, ona je meni popolna tujka, da ne govorim o tem, da mojih sploh ni poznala, bi pa po nekem spletu okoliščin bila dedič?
Jaz dam to raje azilu, ali pa kaki drugi organizaciji.
[/quote]
Kot prvo, osnova za dedovanje so sorodstvene vezi in ne to, koliko je kdo za koga naredil in s tem zaslužil dediščino. Taka je pač zakonodaja.
In ja, lahko narediš oporoko in svoje premoženje zapustiš azilu ali kakšni drugi organizaciji. Vendar bi bil tvoj mož še vedno upravičen do nujnega deleža, ki bi pa po njegovi smrti pripadel njegovi hčerki.
Poleg tega, hčerka ni kar nek tujec, četudi oče ni imel stikov z njo (najbrž mu stikov ni preprečevala hčerka sama?). In glede na to, da je hčerka stara 25 let, tega, karkoli že naj bi nekoč dedovala po očetu, ne bo dobila njena mama ampak hčerka. Meni se zdi čisto prav, da otroci tudi v takih primerih dedujejo po starših, saj niso sami krivi, da so na svetu in da jih starši ne marajo.
A ti to resno??? Ker si staršem pomagal, skrbela zanje, si “zaslužna” za dediščino? Pa kje pobiraš take neumnosti? Kdaj in kako si ali boš pa odplačala preživljenje in skrb staršev zate prvih 20 (ali več) let?
Ti nisi gladka…
Sicer pa, vseh teh tvojih težav ne bi imela, če bi si izbrala dedca, ki bi znal tiča držat v hlačah.
[/quote]
Kdo pa je kriv da nista imela stikov?
Morda tvoje kaprice????
Eni imajo mačeho raje kot lastno mater malo se zamisli!
Na to bi morala mislit, ko si si izbrala moškega z otrokom od prej.
Otroci so nujni dediči po svojih starših že vsaj od leta 1977 dalje, ko je bil sprejet trenutno veljavni Zakon o dedovanju. Torej si lahko vedela, da bo moževa hčerka enkrat po njem dedovala.
Zdaj samo pazi, da ne boš možu preveč težila in morila s tem, kaj bo po njegovi smrti, da se ne bo naveličal in težave rešil s tem, da bo tebe predhodno sklenslal. Ker bivša žena ni nujni dedič, bo hčerka v tem primeru vse dobila.
Nima sorojencev, po očetovi strani sem imela strica, ki ni imel otrok, po mamini pa dve teti, ena je bila brez otrok, druga pa je šla nekam v tujino in bi naj imela otroke, ampak kolikor vem ti niso več dediči.
Bili smo akademska družina in nismo vsega vlagali v razplod, pač pa v kvaliteno in izpolnjujoče življenje.
Pa še res je :))
Če zapustnik ne zapusti potomcev, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak dedovanje preide v drugi dedni red.
https://www.dedno-pravo.si/zakon-o-dedovanju
https://www.informiran.si/portal.aspx?content=zakonsko_dedovanje
Če mož umre prvi, dedujeta ti in njegova hči.
Če ti umreš prva, dedujejo mož in tvoji bratje/sestre oz. nečaki/nečakinje.
Nima sorojencev, po očetovi strani sem imela strica, ki ni imel otrok, po mamini pa dve teti, ena je bila brez otrok, druga pa je šla nekam v tujino in bi naj imela otroke, ampak kolikor vem ti niso več dediči.
Bili smo akademska družina in nismo vsega vlagali v razplod, pač pa v kvaliteno in izpolnjujoče življenje.
[/quote]
Pa ravno oni bodo (tudi) dediči po tebi 🙂
ne piši budalaštin
če napiše oporoko, lahko vse deduje mož. sestre/bratje/nečaki ipd niso nujni dediči
sicer pa je provokacija
ženska, ničesar ne boš s sabo v grob nosila. če nimaš svojih otrok, lahko zapustiš svoj del premoženja komurkoli in nihče od tistih, ki bodo dedovali ni bil niti za pikico zaslužen za to, kar si ustvarila/podedovala ti.
Nima sorojencev, po očetovi strani sem imela strica, ki ni imel otrok, po mamini pa dve teti, ena je bila brez otrok, druga pa je šla nekam v tujino in bi naj imela otroke, ampak kolikor vem ti niso več dediči.
Bili smo akademska družina in nismo vsega vlagali v razplod, pač pa v kvaliteno in izpolnjujoče življenje.
[/quote]
če bi vložili malo v razplod, malo pa v bolj poduhovljeno življenje, se ne bi rabila toliko sekirat za to, kdo vse bo vaš denar poerbal…..