Anksioznost – kako se soočate z življenjem?
Meni je zelo težko, ker sem večino časa v strahu in panični napadi me ohromijo vsak dan.
AD mi ne pomagajo. Nisem še našla pravih, čeprav sem jih zamenjala že nekaj.
Jemljem Neo Persen.
Težko mi je. Mučim se. V glavi se mi vedno znova odvijajo razni negativni scenariji, kaj se lahko slabega zgodi. Zaradi tega sem čisto ohromljena in prestrašena.
Kako se vi borite z anksioznostjo?
Kako preživljate dneve?
Hormoni imajo tukaj veliko vlogo. Začelo se mi je pri 35. Strahovi tako neracionalni, da moraš imeti zelo bujno domišljijo, da se jih spomniš. V obdobju, ko sem bila najbolj zorganizirana, v službi učinkovita.. Jaz sem izmenično brez reda kombinirala B komplex, D vitamin, magnezij (za vse živce), Dominor, Baldrijan, Parsen, CBD kapljice.. Kaj mi je najbolj pomagalo? Ne vem. Mogoče to, da mi je meni draga oseba rekla, da bom s svojimi negativnimi mislimi priklicala nesrečo in da bom prav sama kriva, če se bo mojim otrokom kaj zgodilo. Rekla mi je, da sem paničarka in da naj pustim otroke odrasti. Moji strahovi se vedno vrtijo okrog tega, da se bi se otrokom kaj pripetilo. Prešinilo me je : sebično je, da jih dušim, da kličem nesrečo na njih. Naj imajo lepo in brezskrbno mladost, zaslužijo si jo. Jaz imam pa psihične motnje in ne smem tega prenašati na njih,ne smem klicati nesreče. Moja mantra je preprosta, govorim si : Vse bo v redu. Že zdaj je vse v redu” Samo se je malo umirilo, prepričana sem da se tudi hormini umirjajo..
Jaz lahko garantiram, da so lahko ščitnica, hormoni in izpostavljenost močnemu stresu velik del krivi. Od takrat naprej sem postala razvalina. Razbijanje srca, težko dihanje, občutek dušenja, cmoka v grlu, občutek, da bom padla skupi. Jemala sem jod, persene, baldrijan, vitamine. Prvo je treba vedet, če so hormoni ok, če so, potem veš, da je kriva psiha. Branje knjig o tesnobi, samozavesti in o tem, kar te muči oz. te je pripeljalo tako daleč + sproščanje, dihanje mi zelo pomaga. Sama moraš najti način, kako psiho prepričat, da bo vse v redu.
Jemljem Cipralex.Mi pomagajo samo bogne daj da jih neham jemat,ker se mi napadi ponovijo!Jebe.. je to vse skup…ne morem bit sproščena v družbi,ne morem v trgovini za blagajno čakat,ne morem k frizerju,ker mislim da se mi bo zmešalo tam na stolu,ne morem dolgo vozit avta,..in še in še! No zdaj je malo bolje
po ADjih.Vrjetno sem obsojena na to,da jih bom mogla celo življenje jemat…
To, da antidepresivi povzročijo čustveno otopelost, nikakor ne drži; verjetno nimaš izkušenj z njimi.
Sama sem zelo intenzivnega čustvovanja – in takšna sem tudi po antidepresivih in celo po antipsihotikih, čisto nobene spremembe v odzivnosti in intenziteti občutkov in čustev.
Včasih se tako radostim, da sta mi otroka večkrat rekla: “Saj bo, mami.” 😁 Prav ponorčevala sta se že iz mene. Zdaj sta se navadila.
….hahaha, sem se zdaj spomnila, da sem nekoč, ko smo prišli v Kranjsko goro na smučišče, zvečer, v temi, samo reflektorji in belina, kamor seže pogled, tisti lesketajoči se sneg…. ….od nekdaj, od začetka srednje šole sem si želela na nočno smuko. Pa ni bilo možnosti… In zdaj sem bila tam, v tisti pravljici, čarobnosti, s svojima otrokoma!! Bila sem tako navdušena, tako srečna, bile so me same oči, verjetno sem z odprtimi usti strmela v tiste bele bleščeče strmine in ponavljala: “Kako je lepo. Kako je čarobno. Kako je čudovito!…”
Takrat mi je sin, iz tiste stalne “saj bo, mami”, rekel: “Ne, mami, ne bo!” kot češ, brezupna si. 😂😂
Ne, po antidepresivih ne otopiš.
Samo živeti (lahko) spet začneš.
Spet upaš iz stanovanja, v trgovino, na govorilno uro, k frizerju, v kino, na sestanek.
Na smučanje. 😊
In, če se trudiš še kaj narediti zase, odkriti vzroke tesnobe, jih odpraviti, spremeniti vedenjske vzorce, ki te spravljajo v tesnobo; če se naučiš postaviti zase, naučiti reči “ne”, spoštovati sebe, izboljšati samopodobo,… potem si pa itak car.
A kaj, ko je od teorije do prakse včasih ogrooooomen korak…
To, da antidepresivi povzročijo čustveno otopelost, nikakor ne drži; verjetno nimaš izkušenj z njimi.
Sama sem zelo intenzivnega čustvovanja – in takšna sem tudi po antidepresivih in celo po antipsihotikih, čisto nobene spremembe v odzivnosti in intenziteti občutkov in čustev.
Včasih se tako radostim, da sta mi otroka večkrat rekla: “Saj bo, mami.” 😁 Prav ponorčevala sta se že iz mene. Zdaj sta se navadila.
….hahaha, sem se zdaj spomnila, da sem nekoč, ko smo prišli v Kranjsko goro na smučišče, zvečer, v temi, samo reflektorji in belina, kamor seže pogled, tisti lesketajoči se sneg…. ….od nekdaj, od začetka srednje šole sem si želela na nočno smuko. Pa ni bilo možnosti… In zdaj sem bila tam, v tisti pravljici, čarobnosti, s svojima otrokoma!! Bila sem tako navdušena, tako srečna, bile so me same oči, verjetno sem z odprtimi usti strmela v tiste bele bleščeče strmine in ponavljala: “Kako je lepo. Kako je čarobno. Kako je čudovito!…”
Takrat mi je sin, iz tiste stalne “saj bo, mami”, rekel: “Ne, mami, ne bo!” kot češ, brezupna si. 😂😂
Ne, po antidepresivih ne otopiš.
Samo živeti (lahko) spet začneš.
Spet upaš iz stanovanja, v trgovino, na govorilno uro, k frizerju, v kino, na sestanek.
Na smučanje. 😊
In, če se trudiš še kaj narediti zase, odkriti vzroke tesnobe, jih odpraviti, spremeniti vedenjske vzorce, ki te spravljajo v tesnobo; če se naučiš postaviti zase, naučiti reči “ne”, spoštovati sebe, izboljšati samopodobo,… potem si pa itak car.
A kaj, ko je od teorije do prakse včasih ogrooooomen korak…
[/quote]
Moja izkušnja z AD (ponovljena) je čustvena otopelost in brezbrižje (koga potem briga kakršnakoli terapija), pa še nekaj drugih neželenih “stranskih” učinkov, poleg da anksioznosti tudi niso dosti odpravili.
Dopuščam možnost, da ima kaj zveze s tem, da sem m. in je za ž. kaj drugače, pa tudi različni AD se nekoliko razlikujejo.
Moja izkušnja z AD (ponovljena) je čustvena otopelost in brezbrižje (koga potem briga kakršnakoli terapija), pa še nekaj drugih neželenih “stranskih” učinkov, poleg da anksioznosti tudi niso dosti odpravili.
Dopuščam možnost, da ima kaj zveze s tem, da sem m. in je za ž. kaj drugače, pa tudi različni AD se nekoliko razlikujejo.
[/quote]
Ali pa sem jaz taki šus, da si od nekaj tabletk pa res ne dam vzeti vse te neizmerne sile, ki me žene in me dela živo. 😂
Šalim se, saj veš.
Očitno se različno odzivamo in ja, cela paleta je teh tablet.
Spol ima še najmanj pri tem po moje.
Vse dobro!! 🍀