Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Šolski sistem nas starše sili, da za šolo delamo skupaj z otroki

Šolski sistem nas starše sili, da za šolo delamo skupaj z otroki

In to se iz leta v leto stopnjuje. Starši moramo podpisovati obvestila o preizkusih znanja, naročajo nam, kakšne govorne nastope morajo otroci pripraviti, s podrobnimi opisi. Otroci imajo navodila, da berejo doma na glas vsak dan, pri čemer moramo biti prisotni starši in to vsak dan kontrolirati in podpisovati. Tu so še kakšne posebne domače naloge, ki zahtevajo prisotnost in pomoč staršev.

Mislim, da je ta dodatna kontrola in vmešavanje staršev škodljiva za otroke, da slabi njihovo samostojnost, saj imajo tako kar dve vrsti nadzora nad sabo.

Je pa res, da večina staršev ne misli tako, in se jim zdi super, da nadzirajo otroka pri delu za šolo.

Za moje pojme naj bi bilo tisto, kar delamo doma skupaj z otroki spontano, igrivo, zabavno druženje. Če beremo skupaj, beremo zaradi užitka, veselja, ne zaradi neke zapovedane obveze. Mislim, da ima zapoved ravno nasprotni učinek.
Branje pod nadzorom je nekaj, kar sodi v šolo, ne v domače okolje.

Mene pri tem moti, da so otroci, ki ali nimajo staršev, ali so starši prezaposleni ali nezainteresirani, pri tem hendikepirani. Praktično se k oceni otroka prišteje še “ocena starša” , kar nima nobenega smisla.

Zelo dvomim, da se kakim staršem zdi super, da ‘nadzirajo’ otroka za šolo, izraz je neustrezen. Vsem, kar jih poznam, vključno z mano, je delo za šolo z otrokom odveč, a drugega nam ne preostane.

nova
Uredništvo priporoča

Zelo dvomim, da se kakim staršem zdi super, da ‘nadzirajo’ otroka za šolo, izraz je neustrezen. Vsem, kar jih poznam, vključno z mano, je delo za šolo z otrokom odveč, a drugega nam ne preostane.
[/quote]

Žal imamo takšne starše in nanje se učitelji sklicujejo, če nam kaj ni prav.

Če sodeluješ si pač kot vsi ostali. Zaman jamraš nam, jamraj v šoli.
Sem na prvem roditeljskem sestanku povedala, da se tega ne grem.
In se tudi tega ne grem! Ne podpisujem, ne berem namesto njega, ne izdelujem plakatov, power pointa, domačega branja, domačih nalog.
Uči se sam, če kaj ne razume mu pomagam na svoj način, če še zmeraj ne gre naj še enkrat vpraša v šoli.

Seveda sem dovolj hitro tudi otroku razložila, da je šola njegova skrb, ne moja.

In to, da ocenijo tudi delo starša pri nas ne drži- no vsaj tako pravi sin.

učiteljstvo staršem nalaga dolžnosti, potem se pa pritožuje, ko se starši vtaknejo v njihovo delo … enakih možnosti in priložnosti pa pri nas že dolgo ni več …

__________________________________________________ °°° Stay Hungry, Stay Foolish °°° [url]https://www.youtube.com/watch?v=JJ9IX4zgyLs [/url] ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯

Žal imamo takšne starše in nanje se učitelji sklicujejo, če nam kaj ni prav.
[/quote]

Veliko učiteljev na splošno udriha čez starše, kaj se mešajo, to je pač njihov obrambni način. Ko pa zagusti, pa kličejo starše, da rešujejo situacijo.
Seveda ne trdim, da so vsi učitelji taki, veliko jih je dobrih, ki imajo radi otroke in jim je glavni cilj, da otroke čimveč naučijo.
Vendar danes veljajo stereotipi – vsi starši nadzorujejo, ščitijo svoje otroke, delajo namesto njih in vsi učitelji so slabi, domov hodijo že ob 12h, ne delajo novih priprav…

Povedano kratko, jedrnato in res je. Na žalost.

Hja, pri prvem otroku sem se zbunila. In je otrok tudi zelo samostojen. Problem je, ker je tega vsako leto več. Pri mlajšem ne znam več, ker želi delati tako kot ostali in pričakuje, da bova starša sodelovala. Bojim se, da ga bom zmedla. Mislim, da sčasoma ne bo šlo brez sodelovanja učiteljev.

Se ne strinjam – otroka (2. letnik in 7. razred) od nekdaj delata za šolo vse sama. Ko se je pričakovalo, da se naredijo ppt-ji, sem jima sicer pokazala, kako se to dela, od takrat naprej sta delala sama. Nikoli nista domov prinesla nobenega bralnega lista, ki bi ga starši morali podpisati.
Pomagam jima, če prideta sama do mene in vprašata, nikoli pa niso učitelji zahtevali, da bi kaj delala midva z možem. No, to, da podpišem obvestilo, da gredo na športni dan, se mi zdi pa samoumevno.

Mlajši otrok, 2. razred, vsak dan nosi domov bralne liste. Podpisujemo tudi obvestila o njihovih zadolžitvah za naslednje tedne.

Na koliko šolah imajo takšno prakso, pa ne vem.

Pred nekaj časa me je najbolj šokiralo pisanje neke mame, se mi zdi, da na fb v neki skupini, pisala, kako se cele dneve uči z otrokom. Bil naj bi menda v 3. razredu. Ker če se ne bi učila z njim, bi on dobil kakšno 2 ali kaj takega, tako pa dobi 4 ali 5 – in pazi – po njenem, so zato ocene tudi odraz dela staršev. Ker če bi delal sam, bi imel dvojke, tako pa ima višje ocene.

Kaj sploh reči na kaj takega?

8. in 6. razred, z možem sva popoldneve “v šoli” ker učitelji pravijo, da zaradi “motilcev pouka” ne morejo podati vse zahtevane snovi. Tako starejšemu razlagam ionsko vez, svetlobno leto……matematiko je prevzel mož, hčero učim sklanjati osebne zaimke, pisati obnove, pri gospodinjstvu jo učim računati vsebost OH in glikemični index (absolutno pretežka snov za to mentalno starost)……
Ocene so med 3 in 4 pri obeh
Eni otroci nimajo sreče in staršev nimajo popoldne na razpolago, enim staršem je za ocene vseeno, so pa tudi geniji, ampak v obeh razredih so to otroci, katerih starši so učitelji, vzgojitelji, profesorji.
Meni je vse jasno o našem šolskem sistemu!

Pa te stvari so jasne že preden se odločiš za otroka v Sloveniji.

bi rada spet slišala. Gospa je namreč učiteljica, ki pravi da s šolskim sistemom razen plačami, ni nič narobe. Da smo za stanje v šolstvu krivi mi starši!

Dvojka je nevarno blizu enice. Če bi ga mama prepustila samemu sebi v letih, ko se še ne zna učiti in še nima delovnih navad, bi se snov nakopičila. Dobro znanje je podlaga za naprej.

Pa te stvari so jasne že preden se odločiš za otroka v Sloveniji.
[/quote]

Kaj naj bi bilo po tvoje jasno, preden se odločiš za otroka v Sloveniji? Naš šolski sistem ali da bi morali otroci sami delati za šolo. Ti pa povem, da o tem, kakšna je današnja šola, še po rojstvu prvega otroka dolgo nisem vedela.

Seveda velja, da smo starši dežurni krivci, kar se šole tiče. Ali se preveč vmešavamo ali pa se ne zmenimo za otroka. Karkoli starši naredimo, nič ni učiteljem prav!

Ne vem, v katere šole hodijo vaši otroci, ampak najinima midva pomagava minimalno. Starejši je v osmem razredu, mlajši v tretjem. V vseh letih sva bila zraven naloge mogoče 5x pri obeh skupaj.

Imam otroka v tretji triadi – od prvega razreda sploh ne bi vedela, da hodi v solo, če ne bi vsakega junija prinesel domov spričevala. S samimi peticami.

Iz otrok delate invalide!

Pa seveda… saj so starši odgovorni za otroke. MIslim… lahko naredimo “uravnilovko”, na nivo najslabših, lahko pa pač omogočimo nekaterim, da so bolj uspešni, če jim to uspe.

No otroci moje sestre hodijo v mestno šolo. Starša ne pomagata skoraj nič, vse naredijo sami in oba sta odličnjaka.
Nečaka od mojega, iste starosti, vaška šola, ej ti reče, ker večkrat pomagam pri učenju, zahtevnost neprimerljiva, na tej vaški šoli so za moje pomje total zblojeni. Kontrolke po 5 strani, malokdo reši vso kontrolko, pogosto opažam, da so na koncu naloge, ki so jih delali učenci pri doatnem pouku, da učitelju statistika štima. Ne vem kaj naj rečem.
Možev nečak reši kontrolko od nečakije za isto snov iz druge šole v pol ure brez napake, tisto v svoji šoli pa če pride do zadnje strani je OK.
Get a point?

ko poslušam kolegice, ki imajo šoloobvezne otroke itak vsi po vrsti geniji, ki zmorejo sami vse, ampak snov in obveznosti pa obvladajo v nulo.
Kako je to mogoče, če pa baje otroci delajo sami, da so tako v detajle seznanjeni z vso snovjo?
PS
Da ne govorim kako sedaj v januarju trpi fotokopirc, ko fotokopirajo stare teste, da jih otroci doma rešujejo za vajo 🙂

Mene pa zanima, OD KDAJ ni več dolžnost učitelha v OPB, da pregleda pravilnost rešene domače naloge???
Kot odgovor sem dobil, da popoldanski učitelj ne pozna navodil.
Torej otroke prevzame BREZ ustne ali vsaj pisne predaje razrednika?
Lahko sklepam, da sploh ne vé, če je naloga rešena prav ali ne?
Govorim o prvi triadi.

Mogoče učiteljica res ne oceni bolje recimo plakata/PP prezentacije.

Ampak ostalo šolsko delo pa – moji otroci imajo boljše ocene, ker jih ganjam, da si kaj preberejo, ker preverim, ali znajo zhtevano snov. Če tega ne bi delala, bi imeli neizpodbitno slabše ocene, slabšo znanje, slabše možnosti za razvoj, slabše možnosti za nadaljnji vpis v srednjo šolo.

Recimo, imam sina v 3. razredu, sin povprečno inteligenten, ima posebna zanimanja, kamor se rad poglobi, veliko ve (vesolje, mehanika), recimo slovenščina pa mu ni lih blizu. Domov pa je prinesel navodila za pripravo govorne vaje; 10 povedi, slovnično pravilno, vsebina lepo povezana, govor artikuliran in tekoč in še par postavk.

Ok, rečem: “sine, izberi si temo in naredi, da vidiva, kako bo šlo”. Sin si izbere temo, napiše 10 stavkov, ki so bolj na horuk, recimo tipično fantovski za 8 let, vsebina niha sem in tja, ni uvoda, ni pravega konca. Bolje sam ne bi zmogel. Čeprav če mene kdo vpraša, je naredil to, kar se od povprečnega 8-letnika lahko pričakuje (če ga drug ne nauči, kako je bolj prav). Kaj sledi? Ja, da greva skupaj čez stavke in dopoljnjujeva, da je bolj razumljivo, smiselno in tekoče.

Recimo on je začel (tema: izlet na morje). zjutraj smo se odpeljali in ko smo prišli, smo parkirali. nato smo šli na plažo. nato sem se kopal. nato sem iskal školjke. potem smo pojedli kosilo. potem sem skakal v vodo. potem smo igrali karte. potem smo šli domov. bilo je super.

Ko sva šla skupaj čez te stavke jih je popravil glede na moje napotke (kdo, kam, kdaj): Z mojo družino smo se med počitnicami odpravili na izlet na morje. Avto smo parkirali blizu plaže in se sprehodili do morja. V vodi sem se plaval, iskal školjke in škropil sestro. itd. Ko smo postali lačni, smo pojedli sendviče in pili sok.

Vidite razliko? Potem sem ga dala za komp, da je vse napisal kot dokument, sprintal in nato sem ga opominjala ene par dni, da je parkrat na dan ponovil, da je znal na pamet. Dobil je 5, ker je imel lepo napisano, dobro vsebino in je tekoče povedal.

V čem je težava? Če jaz ne bi bila starš, ki bi mi zmogla/hotela/znala pomagati, bi on ostal na “svojih” stavkih. Na pamet jih itak ne bi znal. Kar pomeni, da bi govorna vaja bila slabo ocenjena in še kregan bi bil, da se ni potrudil (čeprav se je). Potem pa bi še doma batine dobil, ker pri 8-ih dvojko domov nosi.

Bi bilo to prav? Ne! Če kdo mene vpraša, bi jih morala učiteljica v šoli naučiti, kako se pripravi govorna vaja (prikaz, primer). Potem pa bi morali narediti ene dve za probo, nato bi pripravili tisto ta zaresno, ki bi jo učiteljica popravila in pregledala z otrokom. POtem bi morala poskrbeti, da jo imajo vsi čitljivo in jasno zapisano v zvezku in nato bi jih morala vsak dan opomniti, da jo morajo prebrati, si jo zapomniti (med slovenščino v šoli) in nato naj jih pokliče pred tablo, da jo povedo. Tako, bi bili vsi enako obravanavai, vsi bi se naučili, kako delati govorno vajo in vsi bi imeli priložnost dobiti lepo oceno. To je učni proces. Ne pa da starši dobimo navodila, da naj pripravimo govorno vajo za otroka.

In zato so ocene kar lepo odraz tudi dela staršev z otrokom. Razen seveda v primerih tistih družin, kjer imajo same genije in same petice. Pri nas žal nismo taki.

New Report

Close