Se vam zdi prav, da so 8-letni otroci "kot psi" sami na cesti?
Naša družba gre v popolno dekadenco! Starši, sploh ne vzgajajo svojih lastnih otrok. To prelagajo na tablice, televizijo in družbo, ulico ter celo na šolo. Včasih se mi zdi, da jih samo “naredijo”, “rodijo”, potem pa bo že…
Že triletniku kupijo tablico, posedejo pred risanko, da oni lahko kofetkajo, klepetajo, se družijo s prijatelji, imajo mir. Ni komunikacije. Vzgajajo male robotke, ki ne znajo osnove komunikacije, saj jih komunikacije učijo nasilne igrice in risanke.
Ko jim sosed pove, da so kaj ušpičili v kleti bloka, se kregajo z njim, češ da je njihov ja priden. Jasno, priden, če pa skozi sedi s pametnim telefončkom, v svojem svetu virtualnih čustev.
Potem so spet drugi starši, ki s ponosom trdijo, da je njihov petletnih samostojen in da je lahko po cele dneve pred blokom. Če greš po prvošolčka v šolo, se ti še za hrbtom posmehujejo, da pretiravaš in da tvoj pa ni nič samostojen.
Včasih se mi zdi, da se tem staršem nič ne da, da so leni, da bi radi otroka po najmanjši liniji odpora “vzgajali”. Kaj je lepše, kot odpret vrata in poslat otroka v šolo, medtem pa se še malo v pižami pocrkljaš, pospiš, ker začneš šiht šele ob 9.00.
Kaj je lepše, kot to, da tvojega samostojnega otroka pošlješ dol pred blok, da sosedom skače po glavi, ti pa se malo relaksiraš doma popoldan.
Ko opazujem koliko nasilja premorejo tile otroci, mi dela slabo.
Nesramno se zmerjajo, tepejo, fizično obračunavajo. Nikogar od odraslih ni tam, da bi jim rekel, to ni prav. Če se kakšen sosed oglasi, mu še nesramno odgovorijo.
Popoldan, namesto doma s starši, se klatijo po naselju gor in dol, v skupinicah in razgrajajo. Osemletniki!
Pa ne mi sedaj s tem, da so to otroci ubogih staršev, ki so cel dan po službah. To so ljudje, ki so doma najkasneje ob 15.00. Osebno poznam. Eden od staršev je ob tej uri doma. Niso zaradi tega otroci zunaj brez nadzora.
Vam res ne prižge alarm v glavi, ko vam sosed, vzgojiteljica ali učitelj pove za težavo? Njihov samostojni otrok je perfekten, nezmotljiv, idealen, najboljši, najuspešnejši.
Če doživi neuspeh v šoli, v športu, je kriv trener, učitelj. To da je na otroku kaj narobe, ni šans.
Njihov je že od malih nog vzgajan za somostojnost. On vse zna sam. On je super inteligenten. Nadarjen!
No in potem bo ta bister, samostojen otrok, nekega dne prišel v stik s “slabo družbo”… Pardon, v stiku s slabo družbo je že nekaj časa. To so nasilne vsebine na internetu, televiziji, igricah, nasilni sovrstniki… Za vse skupaj pa je samo en razlog. Nevzgoja. Še bolj točno, starš, ki ne vzgaja, slab starš, ki bi rad vse na izi opravil z izgovorom, ki mu rečem “ideologija o samostojnosti”.
Jaz še nisem videla v naravi samostojnega mladiča pri živalih. Še vedno samica vodi mladiča in ne obratno. Tisti, ki ne sledi mami, je pogubljen.
Zakaj mislite, da je človek kako drugačen? Tudi otrok rabi nekoga, da ga usmerja, vzgaja. Tega pa ne bo delala soseska in druge ustanove.
Temo si sposodim na besedo “sam na cesti” , je izven,..a me je spomnilo na nekaj…
Če smo šli na obisk ali iz obiska nazaj domov, in ker kot otrok nisem skoraj nič jedla(hrana mi ni šla, mislim da je bilo pol bolezenskega vzroka, pol da niso znali pripravit oz me je vonj/okus motil), so me starši znali vržt iz avta oz pustit na skritem kraju, v temi, mrazu na njivi, na gozdni poti in tako jih ni bilo nazaj vsaj 2 uri, potem pa še batine. In to pri 4,5 letih.
Prestrašena, sem goltala strah in solze. Nisem vedela ne kod ne kam, ne zakaj in do kdaj bom v temi, na neznanem kraju.
Tisti ki so mimo mene šli in so videli da tam čepi en otrok kot kup nesreče, ter se joka in ga je strah…nikoli ni nihče pomagal ali vprašal kaj mi je, kaj rabim.
Edino enkrat je en gostilničar mi prinesel sokec in robčke, za sokec me je razveselil. Zelo se mu je mudilo z avtom(domov) in očitno ni pomislil kaj dela otrok na parkirišču sam v temi.
Grozljivo. Res ne razumem, da so nekateri starši takšni. Sem brez besed.
[/quote]
Še marsikaj je bilo, kar zveš za nazaj ali najdeš kot odrasel izvide oz v kartonu.
Kot dojenčku vampe iz konzerve, brez prekuhat(itak dojenček ne sme to jesti), pa sem se zastrupila šla v bolnico.
Pa mleko, neprekuhano, umazano…driska, bruhanje, krči, v bolnici 3 mesece, kot dojenček.
Pa za kazen jest slive s koščicami, nastopile težave, v bolnico..
Pa za kazen plesnivo hrano, spet bruhanje, krči, driska, v bolnico.
Bila sem zaprta, nisem mogla na wc po cel teden, brcali so me v trebuh…namesto da bi mi naredili pomarančni sok, slivov kompot…so me zaklepali v sobo…ko sem morala na wc, mi niso dovolili in je bil krog sklenjen.
Vsega je bilo…da ne naštevam.
Vprašanje kaj ne vem.
… Nekega dne se bodo poti teh otrok srečale z drug dealom in bodo starši končno videli, da imajo težavo. Ker pa je njihovo sonce popolno, bo itak cela družba kriva, šola, vrtec, sosedje, še sam bog, da so padli noter, samo oni sami, kot starši si ne bodo nikoli priznali, da so oni krivi. Da so bili preveč komot.
Še marsikaj je bilo, kar zveš za nazaj ali najdeš kot odrasel izvide oz v kartonu.
Kot dojenčku vampe iz konzerve, brez prekuhat(itak dojenček ne sme to jesti), pa sem se zastrupila šla v bolnico.
Pa mleko, neprekuhano, umazano…driska, bruhanje, krči, v bolnici 3 mesece, kot dojenček.
Pa za kazen jest slive s koščicami, nastopile težave, v bolnico..
Pa za kazen plesnivo hrano, spet bruhanje, krči, driska, v bolnico.
Bila sem zaprta, nisem mogla na wc po cel teden, brcali so me v trebuh…namesto da bi mi naredili pomarančni sok, slivov kompot…so me zaklepali v sobo…ko sem morala na wc, mi niso dovolili in je bil krog sklenjen.
Vsega je bilo…da ne naštevam.
Vprašanje kaj ne vem.
[/quote]
Grozno. In kako ste se tega rešili? Je kdo kaj opazil, ukrepal, preprečil?
Grozno. In kako ste se tega rešili? Je kdo kaj opazil, ukrepal, preprečil?
[/quote]
Soseda je opazila da me mučijo in nekaj kričala, kasneje mi je kot odrasli povedala kake malenkosti. Ostali nič. Ja tako je bilo…
Nikoli niso priznali oz so se imeli za naj starše in najbolj skrbne.
Svojega otroka sem pa zelo lepo in ljubeče skrbela oz skrbim. Zato ima pri meni pester nabor hrane in je zelo zadovoljna.
Draga avtorica, če se boš tako razburjala zaradi tujih otrok, ti ne bo prineslo nič dobrega za živce.
Res je ogromno nesposobnih staršev, ampak taki so vedno obstajal, samo način je drugačen. Včasih je bilo veliko otrok ‘ulice’, zdaj pa so razvajeni pamži, nasilni so pa večinoma zato, ker doma nimajo prave pozornosti, tiste čustvene mislim in ne zalaganje z darili. Včasih so jih pa doma tepli s pasom in tako naprej, posledica je pa pretirano zavijanje v vatko in hvaljenje za vsak drek. Tako pač je in nimamo kaj, edino kar lahko naredimo, je vzgajanje svojih otrok tako, kot se nam zdi prav in logično. Nobena vzgoja, niti tvoja, ni najboljša, pa lahko še toliko knjig prebereš in si npr. vrhunska pedagoginja, psihiatrinja.
Soseda je opazila da me mučijo in nekaj kričala, kasneje mi je kot odrasli povedala kake malenkosti. Ostali nič. Ja tako je bilo…
Nikoli niso priznali oz so se imeli za naj starše in najbolj skrbne.
Svojega otroka sem pa zelo lepo in ljubeče skrbela oz skrbim. Zato ima pri meni pester nabor hrane in je zelo zadovoljna.
[/quote]
Žal mi je, da ste imeli tako težko otroštvo. Želim vam srečno naprej.