Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Ali vam starši/ bratje/ sestre pomagajo v stiski?

Default avatar

40 letnica

Se lahko zanesete na starše, brate ali sestre, da vam bodo v stiski priskočili na pomoč oz. vam bodo nesebično pomagali in stali ob strani?

Jaz žal ne.
Stara sem 40 let. Pri 20 ih sem šla od doma, na svoje. Nikoli nisem od svoje primarne družine nič zahtevala ali pričakovala. Letos sem imela težko leto in sem resnično potrebovala podporo, a jo žal od primarne družine nisem dobila. Potrlo me je. Vedno sem mislila, da držimo skupaj. Da se lahko obrnem na njih v stiski.
Zdaj, ko pa bi jih najbolj potrebovala, ker mi je “zagustilo”,so mi pa obrnili hrbet.
Boli, a se bom pobrala. Hvaležna pa sem za prijatelje, ki so mi nesebično stali ob strani.
Default avatar

Kok evrov

Kok tisoč € si hotla in kaj si ti v teh 20 letih od doma naredila zanje?
Default avatar

40 letnica

Kok evrov je napisal/a:
Kok tisoč € si hotla in kaj si ti v teh 20 letih od doma naredila zanje?
Naj ti zaupam ... NI vse v denarju. Veliko.
Izhajaš iz sebe?
Default avatar

Kok evrov

40 letnica je napisal/a:
Kok evrov je napisal/a:
Kok tisoč € si hotla in kaj si ti v teh 20 letih od doma naredila zanje?
Naj ti zaupam ... NI vse v denarju. Veliko.
Izhajaš iz sebe?
Ne verjamem. En razlog mora bit da ti družina obrne hrbet. Ga že nočiš povedat al videt.
Default avatar

ni nujno

Kok evrov je napisal/a:
40 letnica je napisal/a:


Naj ti zaupam ... NI vse v denarju. Veliko.
Izhajaš iz sebe?
Ne verjamem. En razlog mora bit da ti družina obrne hrbet. Ga že nočiš povedat al videt.
Na tem svetu obstaja vse vrste ljudi in anomalij. Najmocnejsi in najsvetlejsi ljudje izhajajo iz najbolj bednih zivlj.razmer. Ker vedo, ker cutijo, ker so odloceni sami bili drugacni. Tako pridejo ven za clovestvo najlepsi empati.
Default avatar

čefbedf

Da,na mojo sestro se lahko zanesem,v največjem dreku mi bo pomagala in mi je že neštetokrat,tudi finančno. In velja obratno,stokrat sme jaz njej že pomagala in stokrat ji še bom. Ena drugi sve opora in dobre prijateljice.
Default avatar

seveda si si

Ja, seveda. V družini si pomagamo med seboj. Zdaj smo ostali brez staršev in ostali povezani. Oba brata živita precej stran, pa se dobimo vsaj 1 x na mesec, slišimo se večkrat na teden. Pomagamo si na vse načine, tudi finančno, če je treba. K sreči smo vsi trije precej šparovni in delovni.
Default avatar

Sestra ne

Letos spomladi sem zbolela. Sem 40+. Ob strani mi je stala in mi še stoji moja družina (mož in otroka), nekaj prijateljev, sodelavcev, nekateri sorodniki... sestra žal ni med temi.
Default avatar

normalno

jaz si sploh ne predstavljam življenja brez svoje ožje in primarne družine., pri as je samoumevno, da si pomagamo. v kakršnem koli pogledu. če kdo potrebuje dolgotrajnejšo pomoč, tudi finančno, dobi tudi to. pa se ne slišimo pogosto. nekajkrat na leto, ali pa ko ima kdo problem. smo pa same ženske - mati, sestre, hčere.
Default avatar

krtačka1

Nimam svojih sorojencev...žal. Mož pa ima še dva...dokler so imeli koristi od njega, ko je moral poskrbeti za celo družino, pa dokler smo hodili pomagat pri vsakem delu na kmetiji, so bili vsi zainteresirani za njega, nas pogosto obiskovali, itd...zdaj, ko ga ne rabijo več, se ne spomnijo, da bi kaj prišli naokoli, za rojstni dan pridejo voščit tedne po tem (no, pa vsaj pridejo) amapk se mi zdi, da samo zaradi tega, ker je to njihova "dolžnost", da lahko rečejo, da so bili ob njem ob tem dogodku.
Še lastna mati je pozabila, koliko je naredil za njih vse...

Sicer gremo na obiske, ampak je vse tako narejeno, da je za bruh...
Default avatar

Agatha

40 letnica je napisal/a:
Se lahko zanesete na starše, brate ali sestre, da vam bodo v stiski priskočili na pomoč oz. vam bodo nesebično pomagali in stali ob strani?

Jaz žal ne.
Stara sem 40 let. Pri 20 ih sem šla od doma, na svoje. Nikoli nisem od svoje primarne družine nič zahtevala ali pričakovala. Letos sem imela težko leto in sem resnično potrebovala podporo, a jo žal od primarne družine nisem dobila. Potrlo me je. Vedno sem mislila, da držimo skupaj. Da se lahko obrnem na njih v stiski.
Zdaj, ko pa bi jih najbolj potrebovala, ker mi je “zagustilo”,so mi pa obrnili hrbet.
Boli, a se bom pobrala. Hvaležna pa sem za prijatelje, ki so mi nesebično stali ob strani.
Imam samo eno sestro in nanjo se lahko popolnoma zanesem. Ona in njen mož sta bila vedno "na dosegu roke", kadar sem potrebovala pomoč. Obratno pa sem tudi jaz njima po svojih močeh pomagala.
Default avatar

si pomagamo

v stiski si pomagamo med seboj, pa tudi sicer.
Kaj pa si želela od svojih?
Default avatar

Replika

Normalno, da se najprej obrneš na svoje, tudi oni vedno najprej pokličejo mene, če je kriza.
Ni pa samoumevno, da znajo ali zmorejo vedno konkretno pomagati, včasih je dovolj samo moralna podpora.
Default avatar

jzkm

Pri nas se mi zdi, da me bratova žena in njen sin ne marata, ampak ko sem pa v stiski, mi pa pomagajo.
Rekla ti bom takole - ni pomembno kdo ti v stiski pomaga, važno je, da imaš pomoč od nekoga.

To da se s primarno družino razdvojiš je hudo, vendar obstaja nekje nek vzrok zakaj je tako. Ne da te obsojam, ne gre za to, lahko pa skupamo ugotavljati kaj bi bilo lahko vzrok situaciaji. Včasih na situacijo gledamo s popolnoma drugačnega vidika kot druga oseba in obe sta popolnoma prepričani v svoj prav. Komu zameriti?? Če si bila letabrezbrižna do njih, ti mogoče kažejo ogledalo kako je, če so to leta in leta doživljali od tebe. Je hudo zate, samo verjetno je bilo tudi za njih, če gre za to. Kaj je bilo, da niste našli skupnega jezika? Ti najbolj poznaš odgovore. Ja, zgodi pa se tudi, da so starši zamerljivi, neodrasli, ampak pametnejši naredi korak k drugi strani. Malo poglej vase, življenje te očitno kliče, da določene stvari rešiš, poravnaš ... Hočeš ali ne, oboji potrebujete eden drugega.
Default avatar

žlahta strgana plahta

Različne družine, različne situacije. Pri nas imamo tako:

Sestra si je pred leti urejala stanovanje, vselila sta se dobesedno v beton, ker nista imela druge možnosti. Že visoko noseča je vprašala starše, z velikim cmokom v grlu, če bi jima lahko primaknili kaj denarja, da stanovanje naredita bolj primerno bivanju, preden se otrok rodi. Dobila je odgovor, da finančno ji pa res ne moreta pomagati, ker da nimata. Da pa ji lahko dasta kakšno roko. No, tudi roke ni bilo, to smo dali prijatelji in sama, kot sestra, z velikim veseljem.

Brat se je preselil iz premajhnega stanovanja v stanovanje po željah. Te želje niso majhne, tako da je pred vselitvijo v sicer vseljivo stanovanje prišla na vrsto komplet renovacija. Kupnina od starega stanovanja je šla za stari kredit, za novo je dala banka nov kredit, renovacija pa je bila izpeljana z denarjem, ki je prišel od... no, na lotu nista zadela, tako da ta vir ne pride v poštev :)

Tako da ja, ni enostavno. Nekateri rečejo oz. prosijo za malenkost, z veliko težavo, pa izvisijo, v težki, težki situaciji. Drugi pa imajo vehementne cilje, za katere jim je samoumevno, da se jih dosega s pomočjo vseh dosegljivih okrog sebe.

Jaz sem se od vsega skupaj že precej časa nazaj gladko distancirala. Ker sem z opozarjanjem na neenako obravnavo potomstva obveljala za glavno bi*** in za glaven problem v družini. Sem vir vseh nesporazumov, v glavnem :-)
Default avatar

kri ni voda

Edino družina je tisto, na kar se lahko VEDNO zaneseš. Primarna družina, da ne bo pomote. Oče, mama, sorojenci so vedno pripravljeni pomagati. Tako ali drugače. Hudo je, če je drugače.

Jaz nimam drugih prijateljev, ker se je vedno izkazalo, da ni pravo. Posebno žensk se je treba pazit. Na brata pa se lahko vedno zanesem. Sem njuna ljubljenka in seveda ljubljenka staršev. Ampak tudi jaz pomagam bratovim otrokom, pri selitvi, pri inštrukcijah, pri varstvu.
Default avatar

MonaCoin

vedno ... in obratno tudi. sem mnenja da so za odnose v družinah vedno odgovorni starši.
__________________________________________________
°°° Think Like A Proton, Always Positive°°°
https://www.youtube.com/watch?v=JJ9IX4z ... 9IX4zgyLs
¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯
Default avatar

Pederčina

"Ali vam starši/ bratje/ sestre pomagajo v stiski?"

Ej jamračica, pravilno vprašanje bi bilo, ali vam ....... pomagajo v stisko?

Saj vem da ne veš zakaj, ampak te bo življenje že naučilo! ;-)))
Default avatar

Grda resnica

Da ,mi držimo skupaj in si pomagamo na različne načine. Meni je družina na prvem mestu in tako vzgajam tud otroka
Default avatar

teckanosecka

Ni nujno, da se družini zameriš ali da si naredil kaj slabega.
Moj mož se naprimer nikoli ne obrača v stiski na svoje starše, pa ne zato, ker mu ne bi pomagali, ampak ker ga vedno napadeta - v smislu, "ti si kriv, nimaš pojma, kako ti je to ratalo, zakaj nisi to.. itd". Sicer mu potem pomagata, ampak mečeta pod nos vse vedno in vztrajno.
Jaz priznam, sem druga skrajnost - mama in oče sta "on speed dial" . Mislim, da niti to ni zdravo. Na srečo, je to bolj redko.