Najstnik na potovanje z avtom
Mojemu ne bi pustila, je imel nek strah pred vožnjo, pa je čisto lepo vozil, odgovorno in pazljivo, ampak je imel nek strah, nervozo in ga ne bi pustila kam dalj kot po mestu, vsaj prvih nekaj mesecev ne.
Bi ga pa pustila s sošolcem, ko je ta naredil izpit. Mali je vozil, kot da vozi že vse življenje.
Moj do Zadra prvo leto, ko je imel izpit. Tam dol so imeli karambol, samo pleh, zrihtali z zavarovalnico, policijo in vsem potrebnim vse sami, meni so povedali šele, ko so morali zaradi popravila avta podaljšati dopust za dva dni. Mislim, da je bolj samostojen kot sem ga pa jaz imela za takega.
[/quote]No krasno, takoj karambol. Sicer ta je bosa, da so v tuji državi zrihtali in uredili z zavarovalnico, še za dohtarja na hrvaškem imaš potem kup letanj pri nas. Tako da si izmišljaš, bodisi ti multinično ali pa tvoj sonček.😁
Ni več to tako kot včasih. Ne da bi se šel nekega oviranja, ampak glede na čase, na število plehovja na cesti, sinu dam vozit le na kratke relacije in pa takrat , ko sem jaz zraven, ko bo kako leto vozil tako in imel prevoženih precej kilometrov, potem pa lahko greva dalje.
Nimam najstnikov, se pa spomnim sebe, ko sem naredila izpit za avto. Zlasti v večjih mestih se v gužvi šofer brez izkušenj ne znajde tako kot nekdo, ki ima že veliko kilometrov za sabo. Potem pa imaš še druge objestne šoferje, ki izsiljujejo. Treba se je naučiti predvideti situacije in to ne gre kar čez noč.
Naj si fant nabere dovolj izkušenj, preden se poda na tako pot. Moji starši so še nekaj mesecev v avtu sedeli poleg mene, ko sem vozila s sveže pridobljenim izpitom, potem so mi šele dokončno zaupali volan. Veliko sem se na ta način še naučila od staršev. Mogoče se tvojemu sinu zdi, da je dober šofer, ampak to ni realna ocena. Bo videl šele čez par let, kaj vse mu danes manjka.
precej je odvisno tudi kam nameravajo … sever ni panike … italija, sploh južno od bologne in francija pa bi me že skrbelo… sicer pa moji zgleda niso podedovali potovalnih genov 🙂 jaz sem svoj prvi tak avto trip doživela pri 17tih, nepozabno seveda, za starše pač ne.
poznam fanta … lani pri 19tih je šel sam s kombijem do maroka, v španiji še delal, ker mu je zmanjkalo financ, vse brez težav.
v vsakem primeru pa polno coris zavarovanje
precej je odvisno tudi kam nameravajo … sever ni panike … italija, sploh južno od bologne in francija pa bi me že skrbelo… sicer pa moji zgleda niso podedovali potovalnih genov 🙂 jaz sem svoj prvi tak avto trip doživela pri 17tih, nepozabno seveda, za starše pač ne.
poznam fanta … lani pri 19tih je šel sam s kombijem do maroka, v španiji še delal, ker mu je zmanjkalo financ, vse brez težav.
v vsakem primeru pa polno coris zavarovanje
[/quote]Itak, zavarovanje ti fejst prav pride, če zaradi lahkomiselnosti ostaneš brez otroka. Noben 18. letnik nima dovolj izkušenj, da bi odreagiral v kritičnih situacijah, ki se ti danes zgodijo zaradi števila plehovja, objestnih ali šlamapastih voznikov, praktično že povsod in skora dnevno. In na daljšo pot kot se odpraviš, več je to ur vožnje skupaj, več je možnosti da naletiš na neko situacijo, kjer odreagirajo popolnoma avtomatizirane reakcije pridobljene z izkušnjami, da preprečiš karambol, teh novopečeni voznik pri 18. nima.
No krasno, takoj karambol. Sicer ta je bosa, da so v tuji državi zrihtali in uredili z zavarovalnico, še za dohtarja na hrvaškem imaš potem kup letanj pri nas. Tako da si izmišljaš, bodisi ti multinično ali pa tvoj sonček.😁
Ni več to tako kot včasih. Ne da bi se šel nekega oviranja, ampak glede na čase, na število plehovja na cesti, sinu dam vozit le na kratke relacije in pa takrat , ko sem jaz zraven, ko bo kako leto vozil tako in imel prevoženih precej kilometrov, potem pa lahko greva dalje.
[/quote]
No, če ima tvoj po tebi dve levi roki, ne morem pomagat. Se mi ni potrebno zmišljevat, ne vem kaj bi imela od tega, je pa fant od foha in ga kar se tiče avtomobilov, šraufanja ne skrbi nič. Res, da jim je lastnik apartmaja malo sufliral in pomagal z vezami, ampak stvar je vedno tudi v tem kako se znajdeš. Jaz zase vem, da bi bila vsa posrana že samo, da bi mi avto dvakrat cuknil. Mularija je bila dol z dvema avtomobiloma, pri enem so še auspuh švasali dol. Nesrečo so pa imeli tako, da niso bili nič krivi, en z motorjem jim je izsilil prednost. Ker je bil rentan motor in tujec, so bili policaji klicani, mislim da za unega še rešilc, naši so imeli kasko, pride avtovleka in odpelje na uradni servis, popravilo plačaš in pri nas dobiš po enem mesecu keš nazaj. Lani. Tako, zdaj če po tvoje nakladam, pa si misli tako.
Bolj kot o karambolu sem želela napisat, da so naši najstniki, mladi šoferji bolj iznajdljivi kot si pa mi mislimo. Nikoli pa ne veš, kje lahko tvojega kdo stakne s ceste. Žal. Pa takih zadev ne boš preprečil, če boš po opravljenem izpitu še celo leto mu tumbal in vsiljeval svoj koncept vožnje. Ker le to imamo različno, že pri sebi in možu vidim, pa tudi pri sinu. Seveda so pa izkušnje važne, ampak včasih pa tudi zaradi njih preceniš svoje zmožnosti in si manj pozornost.
Se spomnim teh let, 20 sem jih štela. Nora leta. Takrat nismo toliko potovali z vlakom, busom ali avtom. Ne, kje pa. Na štop smo šli.
Pa kup folka smo spoznali.Nahrbtnik na ramo, na Dolgi most v vrsto …. pa na štop za 10 dni po Evropi.
Starši pa so lepo mirno spali, ker sem bila pri prijateljici na vikendu v Savudriji.
Včasih se samo čudim, kako sem vse to preživela.
Lol.
Potepanje po Evropi za mlade je z avtom brez veze. Ajde, da gredo na morje, ampak po Evropi greš recimo z letalom do Amsterdama ali Kolna, pa potem S Nemčije, Nizozemska, Belgija ali pa Danska in Skandinavija, ne vem,kam jih vleče, pa še letala, busi in vlaki so veliko cenejši kot pot z avtom. Ne poznam niti enega mladega, da bi šel z avtom tako malo potepat se po Evropi.
Odločilno se mi zdi, kam nameravajo. Sploh če gredo s šotorom ali nameravajo kdaj spati v avtu.
Moja prva daljša pot, izpit sem imela štiri mesece, je bil Berlin. Pa takrat še ni bilo navigacije 🙂 Našla naslov gostiteljev iz prve, Nemčija je itak milina za vozit, če ne padeš v kak 50-kilometrski stau na AC. Tudi po Berlinu je kar šlo.
Če bo snežni metež, bodo pač nekje obstali za kak dan več. Saj kako je pa pri nas, če pade v pol dneva pol metra snega?
Mene bi bolj spravljalo ob živce to, ko pozimi za naslednji dan ne veš, ali bodo kolikor toliko normalne razmere na cesti, poleti je vseeno nekaj čisto drugega. Ampak jaz nisem več stara 18 let in se obremenjujem na rezervo, mladina se pa ne.
Lastnik naj preveri gume, vsi trije pa obvezno naučit montirat verige.
Jaz sem obljubil prijateljem, da peljem v Gardaland takoj ko naredim izpit. Obljubo sem držal.
Res da to ni cela evropa, ampak italjani vozijo vseeno drugače kot mi (Vožnja po dveh pasovih hkrati je itak nekaj najbolj normalnega). Je treba biti previden, in jaz se sedajle, ko je verjetnost snega ne bi toliko upal kot poleti.
Cesta je drugače cesta. Nesreča se lahko zgodi 1km od hiše ali pa 1000km. Po pameti je treba.
Trije polnoletni ljudje, brez odraslih? Saj veš, da to ne gre skupaj, ane?
Svetujem ti, da si čimprej izbiješ iz glave ta vzorec, da bi polnoletnemu sinu stvari dovolila ali preprečevala. Saj vem, starši imate še vedno moč, če ne drugega preko financ, ampak na odnose to ravno najbolje ne bo vplivalo, da bo sin ostal doma, ker mu mama ne dovoli it.
Raje se pogovori s sinom, oz. naj to stori mož, o tem, kakšne težave je potrebno pri road-tripih predvidet. Vse o obvezni in koristni dodatni opremi, kontaktnih številkah lokalnih amzsjev, preverjanju razmer v prometu, parkiranju na primernih mestih, navigaciji po večjih mestih, kjer včasih vsak gps odpove,…
Če mu bosta naštela dovolj nevšečnosti in odgovornosti, ki jih vožnja na potovanju vključuje, se bodo fantje mogoče sami od sebe odločili za interrail. Če ne drugega, bodo na ta način lahko vsi trije skupaj kakšno pivo popili, če bodo šli z avtom, bo vsaj eden moral vodo žulit 🙂
Po eni strani fajn izkušnja, po drugi strani si pa fantje to malo narobe predstavljajo.
Najprej so premalo izkušeni za vožnjo po tujini in bo že to samo po sebi stres in naporno. Potem bo zadeva precej dražja, kot če bi šli recimo z vlakom – cestnine, tuneli, parkirišča, bencin. Potem je seveda kriza, če kje u BM crkne avto – če kdo misli, da vsi Švicarji po vaseh znajo angleško, se zelo, zelo moti. Potem seveda ne smejo nič piti, žurati, ponočevati, ker potem ne znese biti pozoren na cesti.
Jaz bi rekla – pejte, ampak ne potem surle vlečt, ko ne bo tako fajn, kot ste mislili.
Nimam kaj, tako kot pravi “Leeleenepr” nimam kaj pustiti ali ne pustiti. To so odrasli ljudje.
Nesreča se pa res lahko zgodi 1km od doma ali pa 1000 km.
Kakor jim je usojeno, preprečiti nič ne moreš.
Pač šli bodo zdaj v kratkem in sem preverila na Arso, zaenkrat ne kaže, da bi bil kakšen snežni metež na vidiku.
Kje se pa lahko preveri vreme za Italijo in Francijo?
Hvala.