Spodnja tema me je nagovorila. Pri nas je namreč podobno. Za vse sem sama, res pa je, da mož ne hodi na fitnes in da solidno zasluži. Zato sem ostala doma. Vsa leta je dobro teklo. Imela sem občutek, da ceni moj doprinos. Ko je zvečer prišel domov, je tudi kaj naredil. Smeti, posodo v pomivalca… Zdaj pa je v službi po 11 ur. Pride res zmatran. Ne zahtevam ne vem kaj od njega, da se malo pomeni z otroki, tudi jaz si želim sogovornika… Pa ga ni. Nima energije. To se vleče zdaj že 3 leta.
Zdaj bi on k nam priselil še očeta, ki je ostal sam. Verjetno še niste videli bolj neuporabnega človeka. Niti kruha si ne odreže, če je kdo doma. Je raje lačen. In za takega – čisto zdravega – invalida naj zdaj jaz poskrbim. Saj sem itak doma, škoda denarja za dom.
In sem se uprla. Zdaj sem največja nehvaležna in zapravljiva packa na svetu. In da ne vem kako bi to obogatilo življenje družine. Ma kaj vse nisem slišala… Sem res nehvaležna? Na koncu že dvomim vase… Vem, da bo vsa skrb na meni. On ne bo nič. Ne tast, moža pa itak ne bo.

Je bil pa super, ko sta vse vzela, kaj ne?
:))))))))))))))))))))

Ne jamrat, prej je treba mislit!

Nehvaležna si?
Pač najdi službo – karkoli, samo da je, to je edino, kar te lahko postavi na noge.
Ali pa pusti, da te on preživlja in potem bodi primerno hvaležna in ponižna, kot vsaka prava služkinja.

Jaz te pa popolnoma razumem, kako ti je in kako se počutiš. Samo mislim, da morata to vidva med seboj rešiti. Se usesti in odkrito povedati kaj te muči zadnjih 3 leta in vse ostalo okoli očeta itd itd. Tukaj gor lahko samo v prazno pišemo vsi efekta pa ne bo. Ne poslušaj nobenega. Presodi in oceni sama kaj želiš. Poslušaj svoje srce in mu sledi..

Organiziraj se drugače in pridobi tasta na svojo stran, ga vključi v vaše življenje, lahko pomaga na več področjih: igranje z vnuki, sprehod z psom in vnuki, jih čuva, ko greš v trgovino, pomaga vnukom pri domačih nalogah,….kombinacij še pa še. Ni nujno, da je res tako neuporaben kot ga ti vidiš. S tem tudi ti pridobiš čas zase in se lahko vpišeš na kako dejavnost, da ne boš cele dneve doma in se boš naklepetala drugje, bo tudi možu lažje, da ne skočiš takoj nanj ko pride domov;) Verjemi, po 11.urnem delu, si najprej želi mir in tišino.

Na koncu se znate imeti zelo dobro in vsi zadovoljni;)

Jep. Razumno.

+1

Če so otroci že v šoli, bi jaz na tvojem mestu resno razmislila o tem, da bi šla nazaj v službo. Potem ne bo več te – za vse razen zate prikladne – opcije, da cele dneve tasta rihtaš, ker si itak doma, hkrati bo pa z moževim dobrim dohodkom, tastovo penzijo in tvojo plačo denarja zagotovo dovolj za plačilo doma.

To ne bo na noben način rešilo te težave, da se je mož izklopil iz družinskega življenja in se s teboj ne pogovarja. Ampak jaz se na tvojem mestu, ko si že itak nesrečna v trenutni situaciji, niti slučajno ne bi pustila še dodatno potunkat.

No ja, nekaj časa je šlo, zdaj tri leta ni nič od njega, torej so otroc že kr zrasli. Vzemi si svoj del dneva tudi ti, služba, šola, tud če kr na črno delaš kje. Kolk imaš pa motivacije da to izvedeš pa ne vem. Teb je pasal do točke, da so otroc večji, tebe zdej boli tast, ki prihaja. Ok štekam, sam še vedno se lahko premakneš naprej.