prekinitev najemne pogodbe
Zanima me, če ima kdo (kot najemnik) izkušnje z odpovedjo najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas.
Po pogodbi in zakonu je najemodajalec v primeru, ko odpove pogodbo brez krivdnega vzroka, dolžan najemniku priskrbeti enakovredno stanovanje. Se to v praksi izvaja? Je kdo najemodajalca že uspel prisiliti, da je upošteval to zakonsko določilo?
Kaj pa, če ti stanovanje, ki ga je priskrbel, ne ustreza? Kaj če mi ponudi stanovanje npr. na drugem koncu Slovenije?
Je on s tem že izpolnil svojo dolžnost, ali mora najti stanovanje, ki meni dejansko ustreza? Samo sprašujem, da vem, kako ravnati, da se ne zaletavam z glavo v zid 🙂
106. člen
(nekrivdni odpovedni razlogi)
(1) Lastnik lahko odpove najemno pogodbo zaradi razlogov, ki niso našteti v 103. členu tega zakona ali najemni pogodbi le, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje.
(2) Najemniku se zaradi tega njegov položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati, kar pomeni, da se šteje za primerno stanovanje, poleg opredelitev iz 10. člena tega zakona, stanovanje, ki v nobeni drugi pomembni okoliščini, v primerjavi s sedanjim stanovanjem, ne pomeni bistvenega poslabšanja stanovanjskih pogojev najemnika in oseb, ki skupaj z njim bivajo v stanovanju.
(3) Istemu najemniku je mogoče odpovedati najemno pogodbo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena brez utemeljenih razlogov le enkrat. Kot utemeljen razlog se štejejo lastne stanovanjske potrebe lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana kot tudi če zaradi objektivnih okoliščin, vezanih na stanovanje, nadaljnje bivanje v tem stanovanju ni več mogoče (predvideno rušenje, sprememba namembnosti celotne stavbe, ogrožena varnost bivanja in podobno). Za lastne stanovanjske potrebe lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana se šteje zlasti povečanje števila njegovih ožjih družinskih članov, povečanje števila gospodinjstev, upoštevaje merila glede primernosti stanovanja po 10. členu tega zakona.
(4) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za stanovanja v lasti občine, neprofitne stanovanjske organizacije, javnega stanovanjskega sklada ali države, kadar se izvajajo zamenjave zaradi racionalne zasedenosti njihovega stanovanjskega fonda, pri čemer je treba najemniku zagotoviti stanovanje v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(5) Stroške selitve nosi lastnik.
(6) V primeru spora odloči o primernosti drugega stanovanja sodišče v nepravdnem postopku.