Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Nosečnost in zavrnitev partnerja

Default avatar

nama kajanja posle je

pokesaj se je napisal/a:
_mandarina_ je napisal/a:
Naj povem da prva dva otroka sta bila zaželjene ampak nenačrtovana v smislu ko bo pač bo nisva rekla letos al pa sedaj bo..pač sva vedla da bova mela 2 otroka.
Zdej pa vsi pametni glede zaščite...a si res vsi vaši moži dajo zaščito takoj ko skočijo v posteljo? Ma.dejte no..zaščita je bila..napisat v detajle pa tudi ne.mislim..


Ni druge, kakor da se možu iskreno opravičiš in se resno pokesaš, ker si se odločila kot si se, čeprav v nasprotju z njegovim mnenjem.
Zdaj je, kar je, za splav je prepozno in če hočeš, da zgladita situacijo pred prihodom otročka, mu moraš pokazat, da ti je iskreno žal, da si brcnila v temo.

Veš, ni lahko, ko se partner nekaj konkretno življenjskega odloči vnasprotju s tabo, potem pa še hodi okoli in se šopiri s tem. Počutiš se izigranega in izdanega. V vajini situaciji poti nazaj ni, je pa iskreno opravičilo lahko pot do tega, da mož razume in sprejme.

Še nekaj, ne upaj, da ko bo videl otročka, bo pa ves blažen, moški to drugače dojemajo in zna bit, da bo učinek popolnoma nasproten! Zato ne čakat, ampak rešuj problem zdaj!
a ti to resno ???
OMG , takim ženskam kot si ti, bi pa človek odvzel volilno pravico, oprane glave.
Ko te bo kdo posilil, se pa še njemu opraviči, ali kaj
ON bi se moral opravičiti
Default avatar

nisem brala ostalih komentarjev

Sama se nikoli nisem hvala bogu potrebovala odločat o splavu, tako da teh občutkov ne poznam, čeprav verjamem, da mora biti strašno težko.

Se pa spomnim, da sem nekoč gledala dr. Phila in je obravnaval podoben primer, kot je tvoj in je rekel, da nikoli se ženska ne bi smela odločit za otroka, če je parter proti. Če otrok ni zaželjen z obeh strani, potem otroka ne spravit na svet. Zate se bo življenje spremenilo, pa tudi zanj, in nikoli več ne bo isto, kot je bilo. Dajta sebe na stran, in premislita, kaj bo to pomenilo za vas kot za družino, kaj bo z vami, se bosta razšla, bosta ostala dva otroka ostala brez očeta? Nič ne gre na silo.

Veliko je vprašanj, na katere morata odgovoriti.
Default avatar

Oh jej

Hmhmhm je napisal/a:
Si predstavljaš, da bi te partner silil imeti otroka, čeprav bi bila striktno proti ? On bi to bolj težko naredil, ti pa si naredila točno to. In zdaj si užaljena. Odrasti in pojej kar si skuhala.
Razumes prebrano? Za zascito ni poskrbel, otroka tudi ne bi imel - hm, pol ti preostane, da:
-ne fu*as,
-sterilizacija.
Ne pa uzaljen okol hodt, kot najstnik, ki ne ve, da zaradi strasti lahko tudi otrok nastane.
Njwj je ta del jasen in se -logicno- odloci za otroka, ne pa kot veliko zensk, ki 'pocepne' pred sebicnim moskim in se zavoljo njega odlici za splav. A ugibamo: tipi še kat ne bo na sterilizacijo šel, ket bo paaazzill ...
Default avatar

_mandarina_

Mojim otrokom nebo nikoli nič manjkalo kar se tice strani mAme pa mislim da tudi glede očeta. Sam je odraščal brez očeta in sedaj do najinih dveh jr najboljsi oče upam da ko otroka vidi bo isti do njega
Default avatar

Pravzaprav me je groza ko berem

btch pleez je napisal/a:
Nekaj je napisal/a:
... odgovorov sem kar težko prebrala. Že res, da živimo v 21.stoletju in da je zaščite nebroj, prav tako informacij, ampak za spočetje sta vedno odgovorna dva. Ženska je po svoje fajn naskrala in največ posledic bo nosila ona. In kljub temu, da je cel svet proti, je poslušala sebe in svoje občutke, ki jih ženske po tekočem traku v podobnih primerih zanikajo. Ona v tem primeru ni egoist, je nekdo, ki namerava sprejeti posledice kar najbolje ve in zna. Moški jo izsiljuje, ker seveda mu verjamem, da je še eno dete zanj ta hip kaplja čez rob. Prosim avtorico teme, da si poišče psihološko pomoč. Hujša kot revščina je razbita družina in depresivna mama. Nič od tega ji ni treba, ker obstajajo ljudje, ki obema lahko pomagajo.

Splav tega ne bo rešil, samo zapletel. O tem bi lahko pisali knjige, grem stavit, da je kar nekaj žensk, ki vsak dan pokukajo na ta forum, tako ranjenih. Ena je zbrala pogum in se oglasila v imenu vseh.

Nama se je tudi to zgodilo, zdaj je dete staro eno leto. Zame je bilo izjemno težko, ne morem si misliti, kaj bi naredila, če bi se bodoči očka tako vedel. Verjetno bi se mi zmešalo. Ni bilo lahko, a bilo je vredno.

Želim avtorici, da najde eno dobro pomoč.
Sprejema posledice? Ni potrebe, gre na splav pa je. Bolje tako kot da novorojeni otrok potem dobi doživljenjske psihične komplekse zaradi odkrite ali prikrite zavrnitve s strani očeta in zaradi razbite družine. Takšnih je v SLO že ogromno.
Odgovornost ni samo sprejemanje posledic MOREBITNEGA "ponesrečenja" (ki se ga da odpravit), temveč tudi odločitev o tem, da se otroka NIMA za vsako ceno. Navsezadnje imata že 2.
Ni tako preprosto. Otrok je tu. Tu ne gre za imeti otroka za vsako ceno. Eni tega preprosto nočete razumeti. Aja, še ni otrok dokler ne pokuka na svet, do takrat je pa plod, vem ja. O odgovornosti, o kateri pišeš ti, bi se dalo na dolgo in na široko razpravljati. Imata dva otroka, da in tretji ni nadomestek za prvega ali drugega, temveč je preprosto človeško bitje, spet posebno, tako kot so vsi otroci. Bitje, ki sta ga priklicala SKUPAJ. Zame potem ni več odločanja o tem, ali bi ali ne bi, ker je bitje že tu. Zame in verjamem še za koga drugega, gre potem samo še za SPREJETI darilo, ki nam je včasih poslano kar tako. In sama pove, da ne bo lačen in žejen. Zato pa menim da je edino pravo sprejeti pomoč od zunaj, da prideta čez to oviro. Zagotovo tudi očetu ni vseeno, čeprav se obnaša kot res nezrel najstnik.

V tem svetu je MAMA tista, ki nerojene bitje ščiti. Tako pač je. Ljudje sicer nismo mački ampak včasih se pa res obnašamo samo še nagonsko.
Default avatar

Blesavdedec

Uh, jst bi ga ubila desca blesavga, ne pa da ga neki milo gledam pa čakam da se me usmili. Ne bi mu več kuhala, prala, fuknla bi ga iz pojstle in se 24 ur drla nanga, da ne bi niti pisnu. Bi že vidu kva je baba!!
Default avatar

no-ja

Mihaela 31 je napisal/a:
Jaz bi svojega dala TAKOJ na čevelj, preko CSD pa dosegla, da niti drugih dveh otrok ne bi nikoli več videl zaradi spolne zlorabe!!

Ti si pa ena velika packa,.
Default avatar

Bogomoljka2

Blesavdedec je napisal/a:
Uh, jst bi ga ubila desca blesavga, ne pa da ga neki milo gledam pa čakam da se me usmili. Ne bi mu več kuhala, prala, fuknla bi ga iz pojstle in se 24 ur drla nanga, da ne bi niti pisnu. Bi že vidu kva je baba!!
Pol bi mu pa se glavo odgriznila a ne hahaha. Smesno se bere samo ja bi znorela tudi jaz. Ona pa je ocitno milo bitje. In zarad te miline je tudi otroku dala milost. In ga nosi, hrani in brani.
Default avatar

kadar ženska hoče

kadar ženska hoče imet otroka, se mora dedc njeni želji podredit in pika!!!
Default avatar

Balerinka

kadar ženska hoče je napisal/a:
kadar ženska hoče imet otroka, se mora dedc njeni želji podredit in pika!!!
Aha in tako marsikatera podtakne otroka češ, da se je ponesrečilo. Ženske, zelo zahrbtne znate biti.
Default avatar

škoda res

btch pleez je napisal/a:
Nekaj je napisal/a:
... odgovorov sem kar težko prebrala. Že res, da živimo v 21.stoletju in da je zaščite nebroj, prav tako informacij, ampak za spočetje sta vedno odgovorna dva. Ženska je po svoje fajn naskrala in največ posledic bo nosila ona. In kljub temu, da je cel svet proti, je poslušala sebe in svoje občutke, ki jih ženske po tekočem traku v podobnih primerih zanikajo. Ona v tem primeru ni egoist, je nekdo, ki namerava sprejeti posledice kar najbolje ve in zna. Moški jo izsiljuje, ker seveda mu verjamem, da je še eno dete zanj ta hip kaplja čez rob. Prosim avtorico teme, da si poišče psihološko pomoč. Hujša kot revščina je razbita družina in depresivna mama. Nič od tega ji ni treba, ker obstajajo ljudje, ki obema lahko pomagajo.

Splav tega ne bo rešil, samo zapletel. O tem bi lahko pisali knjige, grem stavit, da je kar nekaj žensk, ki vsak dan pokukajo na ta forum, tako ranjenih. Ena je zbrala pogum in se oglasila v imenu vseh.

Nama se je tudi to zgodilo, zdaj je dete staro eno leto. Zame je bilo izjemno težko, ne morem si misliti, kaj bi naredila, če bi se bodoči očka tako vedel. Verjetno bi se mi zmešalo. Ni bilo lahko, a bilo je vredno.

Želim avtorici, da najde eno dobro pomoč.
Sprejema posledice? Ni potrebe, gre na splav pa je. Bolje tako kot da novorojeni otrok potem dobi doživljenjske psihične komplekse zaradi odkrite ali prikrite zavrnitve s strani očeta in zaradi razbite družine. Takšnih je v SLO že ogromno.
Odgovornost ni samo sprejemanje posledic MOREBITNEGA "ponesrečenja" (ki se ga da odpravit), temveč tudi odločitev o tem, da se otroka NIMA za vsako ceno. Navsezadnje imata že 2.
Takšnih je v SLO že ogromno.

Vodimo, ja.
Tvoja mama bi lahko naredila splav, ko je s tabo zanosila. Škoda ker ni....res škoda.
Default avatar

P_p

Pravzaprav me je groza ko berem je napisal/a:
btch pleez je napisal/a:

Sprejema posledice? Ni potrebe, gre na splav pa je. Bolje tako kot da novorojeni otrok potem dobi doživljenjske psihične komplekse zaradi odkrite ali prikrite zavrnitve s strani očeta in zaradi razbite družine. Takšnih je v SLO že ogromno.
Odgovornost ni samo sprejemanje posledic MOREBITNEGA "ponesrečenja" (ki se ga da odpravit), temveč tudi odločitev o tem, da se otroka NIMA za vsako ceno. Navsezadnje imata že 2.
Ni tako preprosto. Otrok je tu. Tu ne gre za imeti otroka za vsako ceno. Eni tega preprosto nočete razumeti. Aja, še ni otrok dokler ne pokuka na svet, do takrat je pa plod, vem ja. O odgovornosti, o kateri pišeš ti, bi se dalo na dolgo in na široko razpravljati. Imata dva otroka, da in tretji ni nadomestek za prvega ali drugega, temveč je preprosto človeško bitje, spet posebno, tako kot so vsi otroci. Bitje, ki sta ga priklicala SKUPAJ. Zame potem ni več odločanja o tem, ali bi ali ne bi, ker je bitje že tu. Zame in verjamem še za koga drugega, gre potem samo še za SPREJETI darilo, ki nam je včasih poslano kar tako. In sama pove, da ne bo lačen in žejen. Zato pa menim da je edino pravo sprejeti pomoč od zunaj, da prideta čez to oviro. Zagotovo tudi očetu ni vseeno, čeprav se obnaša kot res nezrel najstnik.

V tem svetu je MAMA tista, ki nerojene bitje ščiti. Tako pač je. Ljudje sicer nismo mački ampak včasih se pa res obnašamo samo še nagonsko.
+1
Default avatar

jaz pa mislim

Jaz pa mislim da je te veze ali zakona konec, ne glede na to kako se avtorica odloči. Naj se pripravi na življenje ločenke s tremi otroci.
Default avatar

A bereš kaj pišeš

btch pleez je napisal/a:
Nekaj je napisal/a:
... odgovorov sem kar težko prebrala. Že res, da živimo v 21.stoletju in da je zaščite nebroj, prav tako informacij, ampak za spočetje sta vedno odgovorna dva. Ženska je po svoje fajn naskrala in največ posledic bo nosila ona. In kljub temu, da je cel svet proti, je poslušala sebe in svoje občutke, ki jih ženske po tekočem traku v podobnih primerih zanikajo. Ona v tem primeru ni egoist, je nekdo, ki namerava sprejeti posledice kar najbolje ve in zna. Moški jo izsiljuje, ker seveda mu verjamem, da je še eno dete zanj ta hip kaplja čez rob. Prosim avtorico teme, da si poišče psihološko pomoč. Hujša kot revščina je razbita družina in depresivna mama. Nič od tega ji ni treba, ker obstajajo ljudje, ki obema lahko pomagajo.

Splav tega ne bo rešil, samo zapletel. O tem bi lahko pisali knjige, grem stavit, da je kar nekaj žensk, ki vsak dan pokukajo na ta forum, tako ranjenih. Ena je zbrala pogum in se oglasila v imenu vseh.

Nama se je tudi to zgodilo, zdaj je dete staro eno leto. Zame je bilo izjemno težko, ne morem si misliti, kaj bi naredila, če bi se bodoči očka tako vedel. Verjetno bi se mi zmešalo. Ni bilo lahko, a bilo je vredno.

Želim avtorici, da najde eno dobro pomoč.
Sprejema posledice? Ni potrebe, gre na splav pa je. Bolje tako kot da novorojeni otrok potem dobi doživljenjske psihične komplekse zaradi odkrite ali prikrite zavrnitve s strani očeta in zaradi razbite družine. Takšnih je v SLO že ogromno.
Odgovornost ni samo sprejemanje posledic MOREBITNEGA "ponesrečenja" (ki se ga da odpravit), temveč tudi odločitev o tem, da se otroka NIMA za vsako ceno. Navsezadnje imata že 2.
Kako ni treba sprejeti posledic? A splav ni "posledica"? Ti veš, kaj je splav? Kako se dela? Kako izgleda? Kako se počutiš? Kakšne so lahko posledice splava? Ali misliš, da kar na gumb pritisnejo in nosečnosti ni več? Ona v vsakem primeru nosi posledice in to doživljenjske, ker bi v primeru splava do konca življenja čutila krivdo in zamerila možu in tudi v tem primeru bo zakon uničen, družina razbita in spet je tudi takih v Sloveniji kolikor hočeš. Karkoli naredi je sranje, a jaz v položaju, ko bi morala izbirati med otrokom in neodgovornim dedcem, izberem otroka. Moža lahko nadomesti, otroka ne.
Default avatar

Krivda krivda

Avtorica, če si čutila, da ne moreš prekiniti nosečnosti, je edino prav, da tega nisi storila. Krivda bi te preganjala do konca življenja. Imaš dva otroka, ki si zaslužita mamico brez postabortivnega sindroma, ki bi se tebi 100 procentno zgodil. Depresija, hudi občutki krivde, živčni zlom, samomorilne misli....in večna praznina v duši.
V zaščito oziroma nezaščito se ne bom spuščala, ker je že prepozno in je nosečnost realnost. Je pa sedaj že čas, da sama premisliš o sterilizaciji, če tako hitro zanosiš in si v prihodnosti ne želiš več otrok. Sterilizirajo te lahko takoj po porodu.
Kar se pa moža tiče, je najboljše, da se trenutno osredotočiš nase in na oba otroka. Bolj kot mu skušaš razlagati, prigovarjati in prosjačiti, večji zagon ima njegovo nezrelo trmoglavljenje. V bistvu te je pustil samo z vso odgovornostjo rešitve situacije že takrat, ko si odkrila, da si noseča. Če ti je prepustil odločitev in se zdaj takole obnaša, je totalno nezrel. Pusti ga pri miru in ne sili vanj. Lahko da se bo kmalu naveličal. Na tvojem mestu bi mu samo še zadnjič jasno in mirno povedala, da sta bila za zanositev odgovorna oba, da abortus zate ni bila opcija in da se ne misliš več ukvarjati z njegovo užaljenostjo, saj je le odrasel moški ne pa otrok.
Default avatar

bodi močna

Osredotoči se nase in na nerojeno dete. Verjamem, da je v danih razmerah to zelo težko, saj vsakodnevno živiš in doživljaš ignoranco s strani partnerja, ki s svojim molkom izvaja psihično nasilje.
Otrok je zdaj tu in zato so očitki o neodgovornosti zgolj nepotrebno psihiranje in nabijanje krivde.
Verjamem pa, da sta se dva, ki sta se odločila za skupno barko o vprašanju otrok ter njihovem številu tudi pred tem dogovorila, zato sta izbrala tovrstno zaščito ali nezaščito.

V življenju je pogosto tako, da na ovirah odkrijemo, kakšni ljudje smo in koliko ljubimo ter spoštujemo zaveze, ki smo si jih dali. Spoznanje o tem največkrat zelo boli.
Default avatar

indijski tulipan

_mandarina_ je napisal/a:
Seveda je toliko oče kot jaz ampak jaz osebno splava nisem in ne morem naredit, pa verjemi da sem že 2x bila na poti ampak nisem imela moči stopiti not.
Kot mi je sam reku: itak kar koli recem odločitev je tvoja.
Seveda pogovora primanjkuje saj se noče pogovarjat ker očitno sem mu pokvarila plane oz ga v nekaj prisilila ampak to ne gre tako. To ni prvi otrok to je najin tretji in prva dva tudi nista bila v " planu" prisla sta v dosti slabšem času ko to dete pa ju je sprejel zeloo lepo obožuje ju.
Mogoče ga je samo strah nevem ampak ne morem razumet da je moj mož lahko tak..ne poznam ga takega da me tako pusti samo. Tega mu ne oprostim nikoli
Tretji otrok, pa tak preplah z njegove strani....? ;)
Seveda, bi moglo biti po njegovo, saj tudi zgodilo se je po njegovo, sama pač ne zanosite :)

Evo šalo na stran...sedaj je kar je....da se tako obnaša je samo trma, ker ni obvljala njegova.
Plani so se mu pri teh letih malo porušili...prijatelji se bodo posmehovali...oni kolesarijo, uživajo v Dalmaciji na avanturah on bo pa z vozičkom hihihi....

Uživajte v svoji sreči z njim ali brez njega...pustite ga kolesarit, kampirat.....čar njegovih avantur se bo hitro izpel ali pa...ga utrudil... hahahahaa :)
Default avatar

hjntmz

Ne glede na vse, tudi jaz bi po vsej verjetnosti obdržala otroka, ampak vedno obstaja tretja možnost - otroka oddata. Vem, pri nas to ni praksa, v tujini pa je tega ogromno. Otrok pa bo dobil starša, ki si ga bosta res želela in ljubila.
Kakorkoli mislim, da je obnašanje tvojega moža neprimerno, žaljivo. Gre namreč za živo bitje, ki ni nič krivo ... in sta "kriva" oba, tako da je njegovo psihično nasilje, ki ga izvaja nad tabo in še nerojenim otrokom (!), kaj naj rečem - žalostno. Vprašanje, kaj bo z vajinim odnosom čez leta.
Kako reševati. Slišala sem za Sara Center za ženske, društvo za pomoč in svetovanje nosečnicam v stiski in družinam. Obrni se na njih ...
Default avatar

htnjt

Zelo me veseli, da so na svetu še ljudje, ki na nerojeno bitje gledajo s takšnih sočutjem kot berem v večini zgornjih sporočil.

Lahko povem še eno zgodbo, ki nam jo je pred časom povedala sodelavka. Enemu paru, finančno sta bila zelo na tesnem, se je zgodila peta nosečnost. Oba sta premišljevala o splavu. Za katerega se kasneje nista odločila. Peti otrok je bil izredno uspešen otrok, pika na i celi družini in kot je oče povedal po smrti žene, je njemu ves čas zelo pomagal na starost. Brez njega enostavno ne bi zmogel, v družino je prinesel toliko lepega, da je vedno imel tesnobo v srcu, ko se je samo spomnil, da sta premišljevala o splavu.
Verjamem, da se v življenju stvari ne zgodijo slučajno, tudi ta otrok ne. Jaz sem naredila splav pred 15 leti in ti povem, danes ob tem pismu sem že spet zeloooo jokala. To je bolečina, ki nikoli ne mine, kako boli razmišljanje kako bi bilo z njim ... ODloči se za življenje, poišči podporo kje drugje.
Default avatar

_mandarina_

Morem reči da sem nad določenimi komentarji kr obstala kako eni gledate na bitje ki je se nerojeno. Vem vsak ima svoj pogled ampak ko slišiš srček to zame ni več plod.

Je pa hvala bogu jih veliko med vami ki ste mi dali moč in potrditev da sem se prav odločila. Otroku ne temu je mojima dvema nebo nikolu nic manjkalo zagotovo.
Najbolj ne prizadane in sokira to njegovo obnašanje ker enostavno ga ne poznam v tej luči... Tudu sam o tem ne more z nobenim govorit ker vsaaa najina okolica vsi najimi prijatelji se ze leta matrajo za otroke, p9 vseh klinikah hodijo pa smo se mladi in vem da vse kar premleva dela sam. Noben mu ni povedal svojega mnenja razem mene ki pa itak misli da nimam prav. Mogoče ce bi se s kom pogovoril bi ga " prizemljilo".
Sam je bil otrok ločenih staršev kjer ga oče desetletja ni pogledal pa bi res bil rad isti nevem.