Dolgo časa nisem bila več srečna v zakonu, enostavno mi je šel vedno bolj na živce, nisva se imela kaj pogovarjati, če sva se pogovarjala sva se skregala, nisva bila na isti valovni dolžini, tudi ni bilo z moje strani več tiste privlačnosti do njega, nisem čutila “metuljčkov”, skratka puščal me je hladno. Hkrati mi je srce vedno bolj ogreval sodelavec, našla sva skupno točko v nesrečnem zakonu, vedno bolj sva se zbliževale in slejkoprej sva se zapletla. Bilo je noro, strastno, neponovljivo, še zdaj zadrhtim ko se spomnim vseh prepovedanih trenutkov. Hotel se je ločiti, da bi midva zaživela skupaj, a ga je žena začela izsiljevati in tudi zaradi otrok se je odločil, da prekine z mano in ostane z njo, čeprav mu srce krvavi. A je postavil srečo svojih otrok na prvo mesto.
In zdaj na ta predpraznični večer delam bilanco vsega skupaj, spila sem dva kozarca vina in nekako me je prijela nekakšna otožnost. Otroci me sprašujejo zakaj ne gremo kam za počitnice, vedno smo kam šli in težko jim razložim, da je situacija zdaj drugačna. Denarja je precej manj, za toplice ni, tudi ne vem kako bi tja prišli, ker sem brez avta, vedno je mož vozil kamorkoli smo šli, tudi mene je zapeljal do službe, ker mu je bilo mimogrede, tako da avta nikoli nisem rabila in sem se odvadila vozit.
Nekako tudi v določenih trenutkih pogrešam moža, saj imam ogromno bremena zdaj na sebi, saj vzame otroka k sebi in ju tudi kam pelje, a glavnina je na meni, vse moram sama urejati, vse za kar je prej mož poskrbel razna opravila v hiši, razvoz otrok na dejavnosti, skupaj sva šla v nakupe, zdaj trogam vrečke peš iz trgovine, ni lahko res ni. Pa treba je otrokoma počasi že za zimo obutev in obleke kupiti, saj on da alimentacijo in tudi otrokoma mimo tega kupi nič ne rečem, a še vseeno je vse na meni.
Ne vem zakaj to pišem, nekomu sem morala povedati a nimam komu, ker bi me vsi obsojali od moje mame naprej, ker on je bil zanjo zlati, jaz pa najhujša, ker sem razdrla zakon. Ne vpraša se pa zakaj je do tega prišlo, da nisme jaz kriva, ampak on.
V bistvu sploh ne vem kaj bi rada povedala, vem da z njim skupno življenje ni več možno a nekako vseeno čutim neko nostalgijo po starih časih in neko žalost, da se je vse odvilo tako kot se je, ko bi lahko bili srečna družina, a je on s svojo ignoranco in nezanimanjem zame kot človeka in žensko s čustvenimi potrebami vse uničil. Jaz sem rabila strast, vznemirjenje, poživitev, on mi je pa nudil samo dolgčas. Res škoda, da ni znal, ker bi lahko bili srečna družina, tako pa je on sam, mi smo sami, otroka ga pogrešata. Ampak tako je nimam kaj. Lepe praznike želim vse vam, ki imate srečne družine. Mogoče bom tudi jaz spet nekoč srečna.

Čakaj, čakaj, sem nekje tu vmes prebrala, da kriviš moža za razpadel zakon? Sta se pač oddaljila kot še tisoč parov pred vama in za vama. Ni on kriv, da vama je bilo dolgčas skupaj, ampak sta za to odgovorna oba. Da si ga prevarala, je pa druga zgodba in izključno tvoja napačna odločitev, ki jo skušaš opravičiti s tem, da ti ni dajal tega, kar si si želela. Kozarci vina ne pomagajo, bo treba razčistiti še kaj drugega, sprejeti svoj del krivde in odgovornosti ter ugotoviti, da si lastno srečo vsakdo kuje sam. Če stoji na trdnih temeljih, jo je kovati veliko lažje.

Mogoče boš zopet srečna. Nekateri smo celo življenje sami, pa kaj češ. Takšno je življenje.

Zgodba ena izmed mnogih. Ampak da samo kriviš njega…zdaj, ko imaš čas, si razgrni karte na mizo.

Ampak kruci buci, poročena z otroki, le kako si lahko razširila noge sodelavcu?

Tipična puhloglava kur-vetina, ki je uničila vse okoli sebe, vključno z lastnimi otroki in sabo.

To povej svojim otrokom, ko bodo spraševali zakaj ne greste v toplice.
Povej jima, da ti je bilo dolgčas, da je zdej ful bolj zabavno….

A je treba takole žalit? Ženska je nesrečna, sem je prišla po tolažbo, ne po žalitve. Primitivec!

Jep… karma is a bitch!

…če pa ni bilo več metuljčkov, no!

A je treba takole žalit? Ženska je nesrečna, sem je prišla po tolažbo, ne po žalitve. Primitivec!
[/quote]
Ja pa tako je, vsi bi morali obsojat ničvredno uničevalko, ki krivi vse druge zaradi norenja lastne riti, ani v stanju pomislit , kaj je naredila lastnim otrokom in vsem okoli sebe. Narobe svet, takih imamo danes malo morje in generacije uničenih otrok, ki so jih same uničile. In kdo je po tvojem vreden spoštovanja in tolažbe, taka ničvredna baba z noro ritjo?

… ne bere se mi iskreno… bi rekla, da nekdo opisuje tuje življenje, ne svojega…

Saj je vseeno, identičnih zgodb imaš na vsakem koraku danes, kot bi bile narejene vse po enem kalupu. In vedno baba z zmešano polno ritjo in vedno vsega drugi krivi, ne ona, zaradi katere vsi trpijo in otroci uničeni.

Saj je vseeno, identičnih zgodb imaš na vsakem koraku danes, kot bi bile narejene vse po enem kalupu. In vedno baba z zmešano polno ritjo in vedno vsega drugi krivi, ne ona, zaradi katere vsi trpijo in otroci uničeni.
[/quote]

In zakaj misliš, da je vedno baba kriva? A deci ste pa perle al kaj?
Iz zgornjega primera je janso, da je ta njen bivši en zahojenec, ki ženi ni posvečal pozornosti. In logično, da je pozornost potem poiskala drugje- Ženske pač potrebujemo to, da nas moški obožuje. In če en tega ne bo počel, si bo pa poiskala drugega. Dajte si to že vbit v te neandertalske buče.

In zakaj misliš, da je vedno baba kriva? A deci ste pa perle al kaj?
Iz zgornjega primera je janso, da je ta njen bivši en zahojenec, ki ženi ni posvečal pozornosti. In logično, da je pozornost potem poiskala drugje- Ženske pač potrebujemo to, da nas moški obožuje. In če en tega ne bo počel, si bo pa poiskala drugega. Dajte si to že vbit v te neandertalske buče.
[/quote]
Ne, baba ni nikoli kriva, ne veš tega, ad to ne obstaja? Saj tudi v tej temi enako lahko bereš, pa če je izmišljena li resničn, ker identičnih resničnih imaš danes nekaj deset tisoč samo v Sloveniji. Pa sistem tudi ni kriv , ki daje polno podporo norenju in nori babji riti sami.

Znajo se pa potem čudit od kje generacije uničenih otrok in pridejo do tega, da jim je treba hitreje psihologe zagotovit, ne do tega, da bi bilo treba norenje babjih riti ustavit.

Klasika, kdo nasede izmišljeni zgodbi.
Tolk so eni nastrojeni proti vsemu, kar je vsaj pogojno ženskega spola, da niti ene prozorne provokacije ne spregledajo. Migetovčki božčki.

Tudi v skupini bralno nesposobnih? Popolnoma? Sploh nima veze ali je zgodba izmišljena, ker jih je na tisoče popolnoma enakih pri nas.

Tudi v skupini bralno nesposobnih? Popolnoma? Sploh nima veze ali je zgodba izmišljena, ker jih je na tisoče popolnoma enakih pri nas.
[/quote]

Ti bi moral še enkrat v OŠ, tam nekje v 4. ali 5. razred, ker ti stotice, tisočice in desettisočice delajo probleme.

Ti bi moral še enkrat v OŠ, tam nekje v 4. ali 5. razred, ker ti stotice, tisočice in desettisočice delajo probleme.
[/quote]

Ne bo šlo, ne? Pretumasto tudi za najbolj preprosto?

Pravilno si naredila, nimajo se vse poguma ločit, marsikatera se matra v slabem zakonu. Na te spremembe v malenkostih se boš pa že navadila, vsaka sprememba je zoprna od začetka. Če ga otroc pogrešajo, ga pa naj pokličejo, pa mu jih podturi malo več, tacajt boš pa ti urejala ekonomske malenkosti, ki so se zdaj spremenile.

Točno to kar opisuješ je pri meni moja žena .
Razmišljam ravno tako kot ti.
Očitno smo zelo prizadeti in vemo kaj rabimo.

Monogamija ni naravna in telo ti je povedalo, da moraš še s katerim drugim dedcem naredit potomce, to je čisto naravno. Ti tvoji otroc bodo že nekak, niso tolk pomembni zdaj, naj bivši za njih poskrbi, ti pa išči novega desca, da boš izpolnila življenjsko poslanstvo in svoje gene solidno razširila z večimi, ne samo z enim brezveznikom. Poskusi prenest skrbništvo nanj, da te ne bodo ovirali.

Se pravi : tvoj mož ni bil ženskar, ni pil, ni letal vse dni po svoje naokoli in skrbel je za družino.Ni te psihično in fizično maltretiral , niti ekonomsko.Dal ti je denar in vsak mesec preživnino.
Nista se imela kaj pogovarjati? Pa bi mu ti kaj povedala.Lahko tudi kakšno šalo vsak dan.
Metuljčki? A misliš, da bi jih imela z drugim tudi leta in leta? Daj no mir! Si naivna!
Namesto , da si se zapletla z drugim (kar je najlažje, saj je sosedova trava zelo zelena, ampak samo nekaj časa….) bi raje reševala svoj zakon in se potrudila za moža in za svoje otroke.
A zdaj pa misliš , da boš dobil supermana?
Ne boš , ker to je bil že tvoj mož!
Z belim kruhom si se skregala .Ne morem te potolažiti, ker te ne razumem.
Tvoj mož je imel napake , imaš jih pa tudi ti.Velike in neumne.Spominjaš me na princeso iz pravljice Svinjski pastir…
Zavrti jo, saj je na youtubu…

Točno to kar opisuješ je pri meni moja žena .
Razmišljam ravno tako kot ti.
Očitno smo zelo prizadeti in vemo kaj rabimo.
[/quote]

Namoči (namakanje) ga v sosedovo župo in zadeva bo rešena.

Roko na srce, vsak bi se počutil isto.
No jaz že. Zakona brez medsebojnega spoštovanja in se k sa ni. Pač šla si stran, šla si po svoje, vedela si, da nimaš avtomobila in da boš vrečke nosila iz trgovine. Kljub temu si raje šla po svoje, kot trpela z njim. Po eni strani ti čestitam. Se pa sprašujem kaj je res bolje za otroke. Se sama ne vem in najbrž nihče ne ve.
Mož ni kriv za vajin odnos, to tudi veš. Njega si izbrala sama, živela z njim in ni ti bil dovolj zanimiv, kljub temu, da je okvirno gledano dober človek. Pač ni ti.bil dovolj zanimiv. Nista se našla. Nekatere stvari je potrebno razumet. Ne obsojam te. Si pogumna ženska. čeprav ti je morda zdaj žal in vidiš, da je zabavnost partnerja pač morda manj pomemben dejavnik kot vse ostalo… Ja tudi zaradi se k sa ali slabega se k sa razpadejo zakoni.