Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

3 otrok nepričakovana nosečnost

Default avatar

_mandarina_

sem nova na forumu.
zanima me koliko od vas ima 3 otroke in koliko vam se je dejansko življenje spremenilo z novim članom.
čisto sem v dilemi saj je tale nosečnost kjer bi bil 3. otrok čisto nepričakovana, neplanirana in zgodila se je po dolgih letih saj sta prva dva otroka že velika. Imam veliko dela z njima saj je šola zahtevna, veliko je učenja,dodatnih krožkov, vožnje sem ter tja. Stalne službe nimam oz ni še pogodbe sedaj če povem za nosečnost pa je tudi ne bo, zagotovo.
Finančno smo nekako, se ne pritožujem lačni nismo. Sem pa čisto v dilemi kaj in kako....enostavno strah me je ponovno čez vse to, celotna nosečnost, verjetno izguba službe, bojim se zapostavljat prva dva otroka. Drugi problem pa je prostorska stiska saj je vse na knap glih za glih, posteljice res nevem kam bi dala.
Srce me boli ko pomislim na prekinitev, niti si ne morem predstavljat. Bila sem že na pol poti proti bolnišnici in sem se obrnila. 1000 in 1 občutek ne preplavljata...Bojim se da mi meni uspelo, da ne zmorem a hkrati se ob pomisleku na dojenčka razjočem.
Default avatar

manjka podatek

_mandarina_ je napisal/a:
sem nova na forumu.
zanima me koliko od vas ima 3 otroke in koliko vam se je dejansko življenje spremenilo z novim članom.
čisto sem v dilemi saj je tale nosečnost kjer bi bil 3. otrok čisto nepričakovana, neplanirana in zgodila se je po dolgih letih saj sta prva dva otroka že velika. Imam veliko dela z njima saj je šola zahtevna, veliko je učenja,dodatnih krožkov, vožnje sem ter tja. Stalne službe nimam oz ni še pogodbe sedaj če povem za nosečnost pa je tudi ne bo, zagotovo.
Finančno smo nekako, se ne pritožujem lačni nismo. Sem pa čisto v dilemi kaj in kako....enostavno strah me je ponovno čez vse to, celotna nosečnost, verjetno izguba službe, bojim se zapostavljat prva dva otroka. Drugi problem pa je prostorska stiska saj je vse na knap glih za glih, posteljice res nevem kam bi dala.
Srce me boli ko pomislim na prekinitev, niti si ne morem predstavljat. Bila sem že na pol poti proti bolnišnici in sem se obrnila. 1000 in 1 občutek ne preplavljata...Bojim se da mi meni uspelo, da ne zmorem a hkrati se ob pomisleku na dojenčka razjočem.

Manjka en ključnih podatkov:

Kaj pa mož pravi?
Default avatar

On je kriv

manjka podatek je napisal/a:
_mandarina_ je napisal/a:
sem nova na forumu.
zanima me koliko od vas ima 3 otroke in koliko vam se je dejansko življenje spremenilo z novim članom.
čisto sem v dilemi saj je tale nosečnost kjer bi bil 3. otrok čisto nepričakovana, neplanirana in zgodila se je po dolgih letih saj sta prva dva otroka že velika. Imam veliko dela z njima saj je šola zahtevna, veliko je učenja,dodatnih krožkov, vožnje sem ter tja. Stalne službe nimam oz ni še pogodbe sedaj če povem za nosečnost pa je tudi ne bo, zagotovo.
Finančno smo nekako, se ne pritožujem lačni nismo. Sem pa čisto v dilemi kaj in kako....enostavno strah me je ponovno čez vse to, celotna nosečnost, verjetno izguba službe, bojim se zapostavljat prva dva otroka. Drugi problem pa je prostorska stiska saj je vse na knap glih za glih, posteljice res nevem kam bi dala.
Srce me boli ko pomislim na prekinitev, niti si ne morem predstavljat. Bila sem že na pol poti proti bolnišnici in sem se obrnila. 1000 in 1 občutek ne preplavljata...Bojim se da mi meni uspelo, da ne zmorem a hkrati se ob pomisleku na dojenčka razjočem.

Manjka en ključnih podatkov:

Kaj pa mož pravi?
Da bo 'pazil'? :)))
Default avatar

Zdrava kmečka pamet

_mandarina_ je napisal/a:
sem nova na forumu.
zanima me koliko od vas ima 3 otroke in koliko vam se je dejansko življenje spremenilo z novim članom.
čisto sem v dilemi saj je tale nosečnost kjer bi bil 3. otrok čisto nepričakovana, neplanirana in zgodila se je po dolgih letih saj sta prva dva otroka že velika. Imam veliko dela z njima saj je šola zahtevna, veliko je učenja,dodatnih krožkov, vožnje sem ter tja. Stalne službe nimam oz ni še pogodbe sedaj če povem za nosečnost pa je tudi ne bo, zagotovo.
Finančno smo nekako, se ne pritožujem lačni nismo. Sem pa čisto v dilemi kaj in kako....enostavno strah me je ponovno čez vse to, celotna nosečnost, verjetno izguba službe, bojim se zapostavljat prva dva otroka. Drugi problem pa je prostorska stiska saj je vse na knap glih za glih, posteljice res nevem kam bi dala.
Srce me boli ko pomislim na prekinitev, niti si ne morem predstavljat. Bila sem že na pol poti proti bolnišnici in sem se obrnila. 1000 in 1 občutek ne preplavljata...Bojim se da mi meni uspelo, da ne zmorem a hkrati se ob pomisleku na dojenčka razjočem.
Prepričana sem, da vama ne bo žal, če se odločita obdržati otroka. Pomisli, ti je žal za otroka ki ju že imaš? Bi se kateremu odrekla?

Na začetku bo naporno z dojenčkom, a čas hitro teče in otroci hitro rastejo. Čez par let boš vesela, da ga imaš. To, da sta dva otroka že večja, pa je tudi prednost, saj sta samostojna in ti lahko še kaj pomagata pri dojenčku.

Pa srečno!
Default avatar

Zdrava kmečka pamet

Zdrava kmečka pamet je napisal/a:
_mandarina_ je napisal/a:
sem nova na forumu.
zanima me koliko od vas ima 3 otroke in koliko vam se je dejansko življenje spremenilo z novim članom.
čisto sem v dilemi saj je tale nosečnost kjer bi bil 3. otrok čisto nepričakovana, neplanirana in zgodila se je po dolgih letih saj sta prva dva otroka že velika. Imam veliko dela z njima saj je šola zahtevna, veliko je učenja,dodatnih krožkov, vožnje sem ter tja. Stalne službe nimam oz ni še pogodbe sedaj če povem za nosečnost pa je tudi ne bo, zagotovo.
Finančno smo nekako, se ne pritožujem lačni nismo. Sem pa čisto v dilemi kaj in kako....enostavno strah me je ponovno čez vse to, celotna nosečnost, verjetno izguba službe, bojim se zapostavljat prva dva otroka. Drugi problem pa je prostorska stiska saj je vse na knap glih za glih, posteljice res nevem kam bi dala.
Srce me boli ko pomislim na prekinitev, niti si ne morem predstavljat. Bila sem že na pol poti proti bolnišnici in sem se obrnila. 1000 in 1 občutek ne preplavljata...Bojim se da mi meni uspelo, da ne zmorem a hkrati se ob pomisleku na dojenčka razjočem.
Prepričana sem, da vama ne bo žal, če se odločita obdržati otroka. Pomisli, ti je žal za otroka ki ju že imaš? Bi se kateremu odrekla?

Na začetku bo naporno z dojenčkom, a čas hitro teče in otroci hitro rastejo. Čez par let boš vesela, da ga imaš. To, da sta dva otroka že večja, pa je tudi prednost, saj sta samostojna in ti lahko še kaj pomagata pri dojenčku.

Pa srečno!
Kako grdo sem napisala: Čez par let boš vesela, da ga imaš.

Vesela boš od prvega trenutka dalje, vendar je na začetku lahko precej zahtevno - neprespane noči, krčki, zobki... Čez par let pa boš zadovoljna, da si se potrudila in dala vse to čez in boš ponosna nase. A ni lepo, ko po napornem delu vidiš dobre rezultate?
Default avatar

Čirule Čarule

Če ti je grozno ob misli na splav in si se celo že obrnila na poti v bolnišnico, potem znaš splav hudo obžalovati. Tega se moraš zavedati. Z dojenčkom ne bo vse rožnato in tudi tega se moraš zavedati. Usedita se z možem dol, pretehtajta možnosti in se odločita tako, kot čutita.
Default avatar

tko ti povem

_mandarina_ je napisal/a:
sem nova na forumu.
zanima me koliko od vas ima 3 otroke in koliko vam se je dejansko življenje spremenilo z novim članom.
čisto sem v dilemi saj je tale nosečnost kjer bi bil 3. otrok čisto nepričakovana, neplanirana in zgodila se je po dolgih letih saj sta prva dva otroka že velika. Imam veliko dela z njima saj je šola zahtevna, veliko je učenja,dodatnih krožkov, vožnje sem ter tja. Stalne službe nimam oz ni še pogodbe sedaj če povem za nosečnost pa je tudi ne bo, zagotovo.
Finančno smo nekako, se ne pritožujem lačni nismo. Sem pa čisto v dilemi kaj in kako....enostavno strah me je ponovno čez vse to, celotna nosečnost, verjetno izguba službe, bojim se zapostavljat prva dva otroka. Drugi problem pa je prostorska stiska saj je vse na knap glih za glih, posteljice res nevem kam bi dala.
Srce me boli ko pomislim na prekinitev, niti si ne morem predstavljat. Bila sem že na pol poti proti bolnišnici in sem se obrnila. 1000 in 1 občutek ne preplavljata...Bojim se da mi meni uspelo, da ne zmorem a hkrati se ob pomisleku na dojenčka razjočem.
Imam tri.Tudi pri meni je bilo tretjič nenačrtovano.Starejša dva bosta postala samostojnejša in marsikaj bosta zmogla brez tebe.Kar obdrži bebico.V veliko veselje vam bo!
Default avatar

Neplaniran

Moj 3. otrok je neplaniran. Ob 3. nosecnosti sem bila zelo depresivna, nesrecna, nisem ga hotela, a splav zame ni bil opcija. Rodila sem ga, ni se rodil ne z žlico, ne z dodatno sobo, a je nekaj najlepšega kar se mi je v življenju zgodilo. Če bi mi kdo to povedal 17 let nazaj mu ne bi verjela. Ni mi žal, niti sekunde.
Default avatar

_mandarina_

kaj mož pravi... pravi, da ni čas za še enega otroka ampak čas da se popolnoma posvetiva otrokoma, ki ga že mava. Sicer pa da, bo kakor se jaz odločim ker otrok je v meni. On je bolj tip osebe, ki samo razmišlja, kaj bo, kako bo finančno če je že sedaj vse na knap, boji se da ne bosta otroka zapostavljena, da nekaj let ne bomo " komot" saj sedaj lahko gremo kamorkoli, je tak precej boječ in negativen.
Kr naprej se mi vrti film v glavi ja pa ne... pa bi pa nevem če je prav...bojim se tudi jaz sprememb, sedaj imamo tak tempo življenje ki nam ugaja ampak kot sem rekla samo misel na splav me zmrazi.. bog ne daj, da vidim tisti UZ tega me je se najbolj strah, pa se približuje dan ko bo.
Default avatar

gost žblj

_mandarina_ je napisal/a:
sem nova na forumu.
zanima me koliko od vas ima 3 otroke in koliko vam se je dejansko življenje spremenilo z novim članom.
čisto sem v dilemi saj je tale nosečnost kjer bi bil 3. otrok čisto nepričakovana, neplanirana in zgodila se je po dolgih letih saj sta prva dva otroka že velika. Imam veliko dela z njima saj je šola zahtevna, veliko je učenja,dodatnih krožkov, vožnje sem ter tja. Stalne službe nimam oz ni še pogodbe sedaj če povem za nosečnost pa je tudi ne bo, zagotovo.
Finančno smo nekako, se ne pritožujem lačni nismo. Sem pa čisto v dilemi kaj in kako....enostavno strah me je ponovno čez vse to, celotna nosečnost, verjetno izguba službe, bojim se zapostavljat prva dva otroka. Drugi problem pa je prostorska stiska saj je vse na knap glih za glih, posteljice res nevem kam bi dala.
Srce me boli ko pomislim na prekinitev, niti si ne morem predstavljat. Bila sem že na pol poti proti bolnišnici in sem se obrnila. 1000 in 1 občutek ne preplavljata...Bojim se da mi meni uspelo, da ne zmorem a hkrati se ob pomisleku na dojenčka razjočem.
Boga, boga! Do sedaj nisi vedela kako nastane otrok!
Default avatar

nič mi ni jasno

_mandarina_ je napisal/a:
sem nova na forumu.
zanima me koliko od vas ima 3 otroke in koliko vam se je dejansko življenje spremenilo z novim članom.
čisto sem v dilemi saj je tale nosečnost kjer bi bil 3. otrok čisto nepričakovana, neplanirana in zgodila se je po dolgih letih saj sta prva dva otroka že velika. Imam veliko dela z njima saj je šola zahtevna, veliko je učenja,dodatnih krožkov, vožnje sem ter tja. Stalne službe nimam oz ni še pogodbe sedaj če povem za nosečnost pa je tudi ne bo, zagotovo.
Finančno smo nekako, se ne pritožujem lačni nismo. Sem pa čisto v dilemi kaj in kako....enostavno strah me je ponovno čez vse to, celotna nosečnost, verjetno izguba službe, bojim se zapostavljat prva dva otroka. Drugi problem pa je prostorska stiska saj je vse na knap glih za glih, posteljice res nevem kam bi dala.
Srce me boli ko pomislim na prekinitev, niti si ne morem predstavljat. Bila sem že na pol poti proti bolnišnici in sem se obrnila. 1000 in 1 občutek ne preplavljata...Bojim se da mi meni uspelo, da ne zmorem a hkrati se ob pomisleku na dojenčka razjočem.
Kako nenačrtovana in neplanirana nosečnost? Seksala menda si. Brez zaščite tudi. In kaj je bilo tu nenačrtovanega? Če seksaš brez zaščite, lahko zanosiš. A te tega še niso naučili?
Default avatar

3 otroci

Glej. Pri nas je bilo isto. Otrocka sem obdrzala. Vse zivljenje bi si ocitala ce je ne bi. Nimamo nobene pomoci. Smo sami za vse. Urnik v sluzbi katastrofa. In ja. Gre. Tretji otrok je meni osebno dal najvec. Se sprasujes kako bo? Nekako ze. Razmisljas da bi sla delat splav? Tudi jaz sem. Bila ze na vratih. Ne bi mogla ziveti s tako odlocitvijo. Srecno
Default avatar

tri štiri

Do obisti poznam tvoj občutek in edino, kar ti lahko rečem, obdrži otroka. Meni oz. nama se je takole najavil 4. Doživljala sem vse, kar naštevaš in tudi moj mož je gledal na situacijo zgolj racionalno, vendar je končno odločitev prepustil meni. Ko sem takole nihala od popolne prepričanosti, da je edina opcija splav, do raznežnenosti, da v meni raste najin otrok, se mi je zgodil spontani splav. Ja, priznam, da mi je odleglo, vendar doživela sem kasneje kar nekaj momentov, ko sem si tega otroka dejansko želela. In ne vem, kako bi se končalo, če bi se tega otroka znebila načrtno. Nekako čutim, da sva si podobni, zato ti to pišem. In ker imamo tri, ti z veseljem povem, da s tremi ni nič bolj naporno kot z dvema, sploh ko odraščajo. Pač prva leta te nekako bolj priklenejo na dom, vendar tudi to ima svoj čar. Pogumno sprejmita, kar je nastalo. Saj vsi vemo, da ni enostavno, vendar, kadar izbere ljubezen, ne more biti narobe. Verjemita, da bosta starejša dva tudi marsikaj pridobila, najstniki pa imajo tako ali tako raje, da jih starši pustijo na miru ;)
Default avatar

Tudi

naš tamali popolnoma neplaniran. Ob več kot dveh starejših. Vsi že v šoli. Slabo počutje, občutki krivde, velik pritisk na mamo nad štirudeset, niti jaz si nisem predstavljala več vsega tega. Rezultat je edinstven, izjemno dobrovoljen otrok, ki ga mečka cela hiša. Nikomur ni žal. Je popoln zastonjski dar, ki smo se ga branili.

Želim vam, da dobro prestanete tako pomembno odločitev, ki odloča o življenju in smrti.
Default avatar

moja pečica za rojevanje je ugasnjena

Sem v letih, ko je moja "štacuna zaprta za rojevanje". Z razlogom. Ker nan je sedaj že zelo luštno, otroka ravno prav samostojna. In ne, nisem tako neumna, da grem pri 45+ ponovno roditi, če se mi zgodi v stilu "trefilo se curi dete". Ker sem sedaj ft in pripravljena za naslednjih 40 let, z namenom. Ker sva z možem odločena, da je dovolj. Vse kar je prav - mati narava z namenom poskrbi, da je fertinla ženska doba omejena. Zato, da ji nekje 16 let po zadnjem porodu nudi užitke samo s partnerjem :)))). Pa me požrite :D
Default avatar

Lej

...nč ne rečem, maš prov. Ampak če se zgodi, je pri nas odobren plan B, pa verjetno še pri kom. Jaz sem pač pečico še mal zagrela, pa je šlo.
Default avatar

Drererver

moja pečica za rojevanje je ugasnjena je napisal/a:
Sem v letih, ko je moja "štacuna zaprta za rojevanje". Z razlogom. Ker nan je sedaj že zelo luštno, otroka ravno prav samostojna. In ne, nisem tako neumna, da grem pri 45+ ponovno roditi, če se mi zgodi v stilu "trefilo se curi dete". Ker sem sedaj ft in pripravljena za naslednjih 40 let, z namenom. Ker sva z možem odločena, da je dovolj. Vse kar je prav - mati narava z namenom poskrbi, da je fertinla ženska doba omejena. Zato, da ji nekje 16 let po zadnjem porodu nudi užitke samo s partnerjem :)))). Pa me požrite :D
A si slučajno prebrala , da je šla na umetno oploditev?
Default avatar

1Marjetica1

Nevem kaj bi ti sploh rada.
Sexas brez zascite, torej...??????
Ocitno nisi hodila k biologiji, ampak glede na to da imas ze dva otroka, nevem kako si lahko tko tumasta da se ti neda dopovedat da zanositi ni problem, ce neuporabljas zascite.
Tukaj civkas...
Ti si noseča, ti in mož sta ga ustvarila in kaj zdaj hočeš???
Da gremo rodit namesto tebe???
Ali da gremo delat splav da ga tebi ni treba???
To je tvoj problem in ne naš.
Ce otroka zelis obdrzati, potem ga pac imej...
Ce te pa tko skrbi prostor in vse ostalo, potem pac pojdi delqt splav in v bodoce si priskrbita zascito, saj si vec kot ocitno nezrela in neodgovorna kljub temu da ze imas dva otroka.
Odloci se in nehaj tecnarit na monu.
Raje se pogovori z mozem, namesto da jamras tle.
Mislim zenska...
Narobe svet!!!
Default avatar

nemški mediji

Zdrava kmečka pamet je napisal/a:
_mandarina_ je napisal/a:
sem nova na forumu.
zanima me koliko od vas ima 3 otroke in koliko vam se je dejansko življenje spremenilo z novim članom.
čisto sem v dilemi saj je tale nosečnost kjer bi bil 3. otrok čisto nepričakovana, neplanirana in zgodila se je po dolgih letih saj sta prva dva otroka že velika. Imam veliko dela z njima saj je šola zahtevna, veliko je učenja,dodatnih krožkov, vožnje sem ter tja. Stalne službe nimam oz ni še pogodbe sedaj če povem za nosečnost pa je tudi ne bo, zagotovo.
Finančno smo nekako, se ne pritožujem lačni nismo. Sem pa čisto v dilemi kaj in kako....enostavno strah me je ponovno čez vse to, celotna nosečnost, verjetno izguba službe, bojim se zapostavljat prva dva otroka. Drugi problem pa je prostorska stiska saj je vse na knap glih za glih, posteljice res nevem kam bi dala.
Srce me boli ko pomislim na prekinitev, niti si ne morem predstavljat. Bila sem že na pol poti proti bolnišnici in sem se obrnila. 1000 in 1 občutek ne preplavljata...Bojim se da mi meni uspelo, da ne zmorem a hkrati se ob pomisleku na dojenčka razjočem.
Prepričana sem, da vama ne bo žal, če se odločita obdržati otroka. Pomisli, ti je žal za otroka ki ju že imaš? Bi se kateremu odrekla?

Na začetku bo naporno z dojenčkom, a čas hitro teče in otroci hitro rastejo. Čez par let boš vesela, da ga imaš. To, da sta dva otroka že večja, pa je tudi prednost, saj sta samostojna in ti lahko še kaj pomagata pri dojenčku.

Pa srečno!
Ti pa brat ne znaš: avtorica piše, da sta starejša otroka nesamostojna, da je šola zanju prezahtevna, ampak ona ne bo razmišljala o prešolanju, bog ne daj da bi otrokoma prepustila šolo, ker ne, manj koz 5 pa res ne sme biti ocena ...
Zraven dveh velikih dojenčkov imeti še enega malega?
Pa tudi ne sanjati, da bosta otroka od rojstva naenkrat "velika" brat in sestra, ki bosta kar naenkrat odrasla in razumela situacijo. To zna biti šele hudo psihični problem za celo družino, dva popolnoma nesamostojna velika dojenčka, za povrhu pa še ljubosumna na novega dojenčka.
Default avatar

BrezImena

Mi imamo zdaj tretjega, je kar pavza med njim in drugim, ampak mi ni zal, ker je cudovit. Prinesel je veliko neznosti, smeha, ljubezni... tudi starejsima otrokoma. Jaz kot mama sem pa umirjena, zrela in ga dozivljam cisto drugace kot sem prva dva. Nam je krasno. Pa nismo ne bogati, ne kako drugace oh in sploh. Cunje sposojene, oprema tudi, nekaj se imam od vecjih otrok.
Aja pa po sili razmer morata starejsa otroka zdaj vec pomagati, kaj sama postoriti in sta postala bolj samostojna, kar je tudi super. Pa jaz sem doma zdaj med porodnisko in sem na voljo za kuhat in naloge pregledovat itd.. Med sluzbo bo tega casa manj, tako da se mi zdi, da imajo to leto vsi od mene zelo veliko.