Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

munjen sodelavec

Default avatar

se ne ukvarjam s tem

Replika je napisal/a:
Tara_S je napisal/a:


Za vsakim vogalom najdeš kakšnega takšnega patrona. Dvigujejo svojo vrednost s tem, da jo znižujejo drugim. Fuj in fej.
Ja no. Od blizu pa ves meden in prijazen "če kaj ne veš, kar vprašaj, tukaj sem zato, da pomagam". Bljak.

Diplomatsko vrnem.Zadenem pa vedno v sredino!
Default avatar

Doživela

antilopa je napisal/a:
Nisi edini, ki se ti je to zgodilo. Z leti se naučiš, da je s sodelavci treba imeti samo profesionalen odnos (korekten). Čim manj o osebnem življenju. Še tisti sodelavci, ki se na videz veliko družijo, se pogosto zaradi tega, da imajo nadvlado nad drugimi v službi. Večkrat sem od kakšne sodelavke izvedela, kako jo je njena domnevna prijateljica v službi izigrala, izdala in govorila naokoli o njenih privatnih stvareh.
Ja, jaz sem v službi izkusila zelo grenko izkušnjo. Moja napaka je, da sem sodelavki verjela, da mi je naklonjena. Zaupala sem ji tudi osebne stvari, kakor je ona tudi meni, s to razliko, da je ona prijateljevala oz. prijateljuje z nadrejenimi, jaz pa ne, ter je imela možnost vse uporabiti proti meni, kar je tudi storila. Povedala je vse o meni drugim, tudi nadrejenim, jaz pa, ko sem dojela, da je to storila, tudi nisem varčevala besed na račun nje. Ko sva prekinili, me je zelo bolelo. Sem jokala. Spraševala sem se, kako mi je lahko to naredila. Izigrala me je na najbolj podel način. Ni besed, ki bi lahko opisale, kako zelo me je ponižala pred kolektivom.

Zdaj nisva več v stiku. Če je možno, se stikom izognem. Je zelo pokvarjen človek in s takšnimi ne v službi, še manj pa privat, ne želim imeti opravka. Njeni noži v hrbet so boleli, a vse se enkrat vrača in plača.
Default avatar

ne skrbi

Doživela je napisal/a:
antilopa je napisal/a:
Nisi edini, ki se ti je to zgodilo. Z leti se naučiš, da je s sodelavci treba imeti samo profesionalen odnos (korekten). Čim manj o osebnem življenju. Še tisti sodelavci, ki se na videz veliko družijo, se pogosto zaradi tega, da imajo nadvlado nad drugimi v službi. Večkrat sem od kakšne sodelavke izvedela, kako jo je njena domnevna prijateljica v službi izigrala, izdala in govorila naokoli o njenih privatnih stvareh.
Ja, jaz sem v službi izkusila zelo grenko izkušnjo. Moja napaka je, da sem sodelavki verjela, da mi je naklonjena. Zaupala sem ji tudi osebne stvari, kakor je ona tudi meni, s to razliko, da je ona prijateljevala oz. prijateljuje z nadrejenimi, jaz pa ne, ter je imela možnost vse uporabiti proti meni, kar je tudi storila. Povedala je vse o meni drugim, tudi nadrejenim, jaz pa, ko sem dojela, da je to storila, tudi nisem varčevala besed na račun nje. Ko sva prekinili, me je zelo bolelo. Sem jokala. Spraševala sem se, kako mi je lahko to naredila. Izigrala me je na najbolj podel način. Ni besed, ki bi lahko opisale, kako zelo me je ponižala pred kolektivom.

Zdaj nisva več v stiku. Če je možno, se stikom izognem. Je zelo pokvarjen človek in s takšnimi ne v službi, še manj pa privat, ne želim imeti opravka. Njeni noži v hrbet so boleli, a vse se enkrat vrača in plača.

Ne skrbi.Dobila bo nazaj! Od tebe ne, pa od koga drugega.
Tudi Prešeren je napisal :

Ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos...
Je pa PP , tale sodelavka. Prava potrjena ******.Take prasice ne bi sploh smele imeti službe.
Default avatar

antilopa

Doživela je napisal/a:
antilopa je napisal/a:
Nisi edini, ki se ti je to zgodilo. Z leti se naučiš, da je s sodelavci treba imeti samo profesionalen odnos (korekten). Čim manj o osebnem življenju. Še tisti sodelavci, ki se na videz veliko družijo, se pogosto zaradi tega, da imajo nadvlado nad drugimi v službi. Večkrat sem od kakšne sodelavke izvedela, kako jo je njena domnevna prijateljica v službi izigrala, izdala in govorila naokoli o njenih privatnih stvareh.
Ja, jaz sem v službi izkusila zelo grenko izkušnjo. Moja napaka je, da sem sodelavki verjela, da mi je naklonjena. Zaupala sem ji tudi osebne stvari, kakor je ona tudi meni, s to razliko, da je ona prijateljevala oz. prijateljuje z nadrejenimi, jaz pa ne, ter je imela možnost vse uporabiti proti meni, kar je tudi storila. Povedala je vse o meni drugim, tudi nadrejenim, jaz pa, ko sem dojela, da je to storila, tudi nisem varčevala besed na račun nje. Ko sva prekinili, me je zelo bolelo. Sem jokala. Spraševala sem se, kako mi je lahko to naredila. Izigrala me je na najbolj podel način. Ni besed, ki bi lahko opisale, kako zelo me je ponižala pred kolektivom.

Zdaj nisva več v stiku. Če je možno, se stikom izognem. Je zelo pokvarjen človek in s takšnimi ne v službi, še manj pa privat, ne želim imeti opravka. Njeni noži v hrbet so boleli, a vse se enkrat vrača in plača.
Hvala za to izkušnjo. Je v opomin drugim. Tako kot sem napisala...tudi jaz poznam nekaj podobnih zgodb.
Default avatar

Neumne monzlje

Ja, opravljivke najbolj boli, kadar postanete same predmet opravljanja. Takrat ste pa največje žrtve in vsi okoli vas hinavci.
Default avatar

Aaaaaa

Doživela je napisal/a:
antilopa je napisal/a:
Nisi edini, ki se ti je to zgodilo. Z leti se naučiš, da je s sodelavci treba imeti samo profesionalen odnos (korekten). Čim manj o osebnem življenju. Še tisti sodelavci, ki se na videz veliko družijo, se pogosto zaradi tega, da imajo nadvlado nad drugimi v službi. Večkrat sem od kakšne sodelavke izvedela, kako jo je njena domnevna prijateljica v službi izigrala, izdala in govorila naokoli o njenih privatnih stvareh.
Ja, jaz sem v službi izkusila zelo grenko izkušnjo. Moja napaka je, da sem sodelavki verjela, da mi je naklonjena. Zaupala sem ji tudi osebne stvari, kakor je ona tudi meni, s to razliko, da je ona prijateljevala oz. prijateljuje z nadrejenimi, jaz pa ne, ter je imela možnost vse uporabiti proti meni, kar je tudi storila. Povedala je vse o meni drugim, tudi nadrejenim, jaz pa, ko sem dojela, da je to storila, tudi nisem varčevala besed na račun nje. Ko sva prekinili, me je zelo bolelo. Sem jokala. Spraševala sem se, kako mi je lahko to naredila. Izigrala me je na najbolj podel način. Ni besed, ki bi lahko opisale, kako zelo me je ponižala pred kolektivom.

Zdaj nisva več v stiku. Če je možno, se stikom izognem. Je zelo pokvarjen človek in s takšnimi ne v službi, še manj pa privat, ne želim imeti opravka. Njeni noži v hrbet so boleli, a vse se enkrat vrača in plača.
Ampak kaj tako groznega je pa lahko povedala? Česa se tako sramuješ v svojem življenju, da je bilo tako hudo?
Res ne vem, kaj je lahko tako hudega, da vas tako prizadane. Sploh jaz, ki že vnaprej povem brez, da me sploh vprašajo. Pa tudi čez moža, otroke in taščo pojamram, samo mene poznajo kot tisto, ki se poheca iz vsega, tako da tudi tisti jamr ne vzamejo kot nekaj hudega, grdega, takega da bi mi škodovalo. Vem pa tudi, da smo vsi krvavi pod kožo in pri nikomer ni vedno samo z rožicami postlano.
Torej po 20plus letih službe še čakam tisti nož. In to v mešanem kolektivu, ko se tudi kake iskrice krešejo. Morda imam pa zgolj srečo in sem med normalnimi ljudmi zaposlena. Skoraj ena redkih kot vidim.
Default avatar

Replika

Aaaaaa je napisal/a:
Doživela je napisal/a:


Ja, jaz sem v službi izkusila zelo grenko izkušnjo. Moja napaka je, da sem sodelavki verjela, da mi je naklonjena. Zaupala sem ji tudi osebne stvari, kakor je ona tudi meni, s to razliko, da je ona prijateljevala oz. prijateljuje z nadrejenimi, jaz pa ne, ter je imela možnost vse uporabiti proti meni, kar je tudi storila. Povedala je vse o meni drugim, tudi nadrejenim, jaz pa, ko sem dojela, da je to storila, tudi nisem varčevala besed na račun nje. Ko sva prekinili, me je zelo bolelo. Sem jokala. Spraševala sem se, kako mi je lahko to naredila. Izigrala me je na najbolj podel način. Ni besed, ki bi lahko opisale, kako zelo me je ponižala pred kolektivom.

Zdaj nisva več v stiku. Če je možno, se stikom izognem. Je zelo pokvarjen človek in s takšnimi ne v službi, še manj pa privat, ne želim imeti opravka. Njeni noži v hrbet so boleli, a vse se enkrat vrača in plača.
Ampak kaj tako groznega je pa lahko povedala? Česa se tako sramuješ v svojem življenju, da je bilo tako hudo?
Res ne vem, kaj je lahko tako hudega, da vas tako prizadane. Sploh jaz, ki že vnaprej povem brez, da me sploh vprašajo. Pa tudi čez moža, otroke in taščo pojamram, samo mene poznajo kot tisto, ki se poheca iz vsega, tako da tudi tisti jamr ne vzamejo kot nekaj hudega, grdega, takega da bi mi škodovalo. Vem pa tudi, da smo vsi krvavi pod kožo in pri nikomer ni vedno samo z rožicami postlano.
Torej po 20plus letih službe še čakam tisti nož. In to v mešanem kolektivu, ko se tudi kake iskrice krešejo. Morda imam pa zgolj srečo in sem med normalnimi ljudmi zaposlena. Skoraj ena redkih kot vidim.
Možnosti je nešteto, če naletiš na zlobo.
Recimo ji zaupaš, da si bila tesnobna in da si si pomagala z etf, ali pa recimo, da imaš sorodnika s preganjavico, ali pa da je oče dementen. Potem pa okrog vogalov izveš, da nisi zanesljiva, ker imaš psihične motnje in si iz mentalno nestabilne družine.
Ali pa "pojamraš čez moža", ven pa pride, da si tik pred ločitvijo. Ali potožiš čez glavobol, pa se potem govori, da "si kar naprej nekaj bolna".
Ljudje znajo biti neverjetni, dokler ne doživiš, ne verjameš.
Default avatar

dfgg

Kaj pomeni MUNJEN?
Default avatar

simpl is the best

dfgg je napisal/a:
Kaj pomeni MUNJEN?

Pršolan.
Default avatar

Aaaaaa

Replika je napisal/a:
Aaaaaa je napisal/a:

Ampak kaj tako groznega je pa lahko povedala? Česa se tako sramuješ v svojem življenju, da je bilo tako hudo?
Res ne vem, kaj je lahko tako hudega, da vas tako prizadane. Sploh jaz, ki že vnaprej povem brez, da me sploh vprašajo. Pa tudi čez moža, otroke in taščo pojamram, samo mene poznajo kot tisto, ki se poheca iz vsega, tako da tudi tisti jamr ne vzamejo kot nekaj hudega, grdega, takega da bi mi škodovalo. Vem pa tudi, da smo vsi krvavi pod kožo in pri nikomer ni vedno samo z rožicami postlano.
Torej po 20plus letih službe še čakam tisti nož. In to v mešanem kolektivu, ko se tudi kake iskrice krešejo. Morda imam pa zgolj srečo in sem med normalnimi ljudmi zaposlena. Skoraj ena redkih kot vidim.
Možnosti je nešteto, če naletiš na zlobo.
Recimo ji zaupaš, da si bila tesnobna in da si si pomagala z etf, ali pa recimo, da imaš sorodnika s preganjavico, ali pa da je oče dementen. Potem pa okrog vogalov izveš, da nisi zanesljiva, ker imaš psihične motnje in si iz mentalno nestabilne družine.
Ali pa "pojamraš čez moža", ven pa pride, da si tik pred ločitvijo. Ali potožiš čez glavobol, pa se potem govori, da "si kar naprej nekaj bolna".
Ljudje znajo biti neverjetni, dokler ne doživiš, ne verjameš.
In zaradi takih zadev imate travme in jokate?
Gobce takim najbolj zapreš s svojo zanesljivostjo pri delu. Vsak je nemočen le toliko kot dopusti, če te vsaka stvar vrže iz tira, niso vedno samo drugi krivi.
Default avatar

Replika

Aaaaaa je napisal/a:
Replika je napisal/a:


Možnosti je nešteto, če naletiš na zlobo.
Recimo ji zaupaš, da si bila tesnobna in da si si pomagala z etf, ali pa recimo, da imaš sorodnika s preganjavico, ali pa da je oče dementen. Potem pa okrog vogalov izveš, da nisi zanesljiva, ker imaš psihične motnje in si iz mentalno nestabilne družine.
Ali pa "pojamraš čez moža", ven pa pride, da si tik pred ločitvijo. Ali potožiš čez glavobol, pa se potem govori, da "si kar naprej nekaj bolna".
Ljudje znajo biti neverjetni, dokler ne doživiš, ne verjameš.
In zaradi takih zadev imate travme in jokate?
Gobce takim najbolj zapreš s svojo zanesljivostjo pri delu. Vsak je nemočen le toliko kot dopusti, če te vsaka stvar vrže iz tira, niso vedno samo drugi krivi.
Jaz ne, kje to vidiš? Samo odgovarjam na tvoje čudenje, kaj je lahko narobe, če zaupaš osebne stvari nekaterim sodelavcem, ki znajo biti zlobni.
Default avatar

Aaaaaa

Replika je napisal/a:
Aaaaaa je napisal/a:

In zaradi takih zadev imate travme in jokate?
Gobce takim najbolj zapreš s svojo zanesljivostjo pri delu. Vsak je nemočen le toliko kot dopusti, če te vsaka stvar vrže iz tira, niso vedno samo drugi krivi.
Jaz ne, kje to vidiš? Samo odgovarjam na tvoje čudenje, kaj je lahko narobe, če zaupaš osebne stvari nekaterim sodelavcem, ki znajo biti zlobni.
Potem imajo pa nekateri čudne šefe, da jim nasedajo na to.
Saj v prejšnem odgovoru nisem mislila tebe, ti bi se verjetno tako kot jaz znala postaviti sama zase tudi v kriznih trenutkih.
Default avatar

Replika

Aaaaaa je napisal/a:
Replika je napisal/a:


Jaz ne, kje to vidiš? Samo odgovarjam na tvoje čudenje, kaj je lahko narobe, če zaupaš osebne stvari nekaterim sodelavcem, ki znajo biti zlobni.
Potem imajo pa nekateri čudne šefe, da jim nasedajo na to.
Saj v prejšnem odgovoru nisem mislila tebe, ti bi se verjetno tako kot jaz znala postaviti sama zase tudi v kriznih trenutkih.
Sem in sem se že. Ampak to niso le šefi, dovolj je, da krožijo čudne pripombe po kolektivu.
Ni fajn, tudi če imaš debelo kožo - meni je že to bedno, da vidim, kako nizko so se eni pripravljeni spustiti. Grdota človeštva, kot na tem forumu recimo.
Default avatar

Pikulet

antilopa je napisal/a:
Doživela je napisal/a:


Ja, jaz sem v službi izkusila zelo grenko izkušnjo. Moja napaka je, da sem sodelavki verjela, da mi je naklonjena. Zaupala sem ji tudi osebne stvari, kakor je ona tudi meni, s to razliko, da je ona prijateljevala oz. prijateljuje z nadrejenimi, jaz pa ne, ter je imela možnost vse uporabiti proti meni, kar je tudi storila. Povedala je vse o meni drugim, tudi nadrejenim, jaz pa, ko sem dojela, da je to storila, tudi nisem varčevala besed na račun nje. Ko sva prekinili, me je zelo bolelo. Sem jokala. Spraševala sem se, kako mi je lahko to naredila. Izigrala me je na najbolj podel način. Ni besed, ki bi lahko opisale, kako zelo me je ponižala pred kolektivom.

Zdaj nisva več v stiku. Če je možno, se stikom izognem. Je zelo pokvarjen človek in s takšnimi ne v službi, še manj pa privat, ne želim imeti opravka. Njeni noži v hrbet so boleli, a vse se enkrat vrača in plača.
Hvala za to izkušnjo. Je v opomin drugim. Tako kot sem napisala...tudi jaz poznam nekaj podobnih zgodb.
So te nekoč nekje sodelavci na tak način zatolkli in si se resurrectala kot antilopa - hitra, plašna, nezaupljiva? :)
Default avatar

antilopa

Pikulet je napisal/a:
antilopa je napisal/a:


Hvala za to izkušnjo. Je v opomin drugim. Tako kot sem napisala...tudi jaz poznam nekaj podobnih zgodb.
So te nekoč nekje sodelavci na tak način zatolkli in si se resurrectala kot antilopa - hitra, plašna, nezaupljiva? :)
Ne, mene ne, jaz sem kar prebrisana. So pa poskušali.
Default avatar

Pikulet

antilopa je napisal/a:
Pikulet je napisal/a:


So te nekoč nekje sodelavci na tak način zatolkli in si se resurrectala kot antilopa - hitra, plašna, nezaupljiva? :)
Ne, mene ne, jaz sem kar prebrisana. So pa poskušali.
Torej si bolj leopardka? :P Drugače pa ja, treba je biti previden. Kot je dejal Conanov oče, govorim po spominu, 'V življenju ne moreš zaupati, ne človeku, ne ženski, ne živali. Samo temu lahko zaupaš,' in je prijel za meč. :)
Default avatar

antilopa

Pikulet je napisal/a:
antilopa je napisal/a:


Ne, mene ne, jaz sem kar prebrisana. So pa poskušali.
Torej si bolj leopardka? :P Drugače pa ja, treba je biti previden. Kot je dejal Conanov oče, govorim po spominu, 'V življenju ne moreš zaupati, ne človeku, ne ženski, ne živali. Samo temu lahko zaupaš,' in je prijel za meč. :)
A ženska ni človek, da si jo posebej napisal? :))

Veš, kako je v službi. Včasih se kakšne osebe na veliko družijo, veliko opravljajo, potem pa se sesuje to "prijateljstvo", pa se dogajajo eksplozije ipd.
Default avatar

en moški pač

Sluzba naj bo sluzba, druzba pa druzba.

Ponavadi tisti, ki so nule na strokovnem podrocju, potem poskusajo nekoga "premagati" na osebnem nivoju.
Default avatar

Pikulet

antilopa je napisal/a:
Pikulet je napisal/a:


Torej si bolj leopardka? :P Drugače pa ja, treba je biti previden. Kot je dejal Conanov oče, govorim po spominu, 'V življenju ne moreš zaupati, ne človeku, ne ženski, ne živali. Samo temu lahko zaupaš,' in je prijel za meč. :)
A ženska ni človek, da si jo posebej napisal? :))

Veš, kako je v službi. Včasih se kakšne osebe na veliko družijo, veliko opravljajo, potem pa se sesuje to "prijateljstvo", pa se dogajajo eksplozije ipd.
Hja, tako sem si zapomnil. Ja, poznam primer,e ko so se zasovražili, potem smo pa izvedeli vse, od tega, katera ima grdega fanta, do tega, katera je psa doma priklenila na radiator...ful zanimivo, res... :(
Default avatar

Seveda je munjen

98435345 je napisal/a:
Kako odreagirati pri sodelavcu ki se s tabo vse lepo pogovarja... v resnici pa vse šefu zatoži, te poskuša zanalašč potunkat itd..?
Med sodelavci ni prijateljev.So samo lažnivci.noben si ne ustvarja na delovnem mestu prijateljstva,ker se v privat življenju kaj skregata,potem pa so laži,izmišljotine in letiš iz službe.Meni so najbolj smešni zdravniki,ki želijo da so si sodelavci prijatelji.Zato pa tudi manj ljudi hodi na sodelavske žure,novoletne večerje,..