Destruktiven sodelavec
V enem oddelku imamo starejšega sodelavca (60) s katerim je težko delati. Je specialist na svojem področju, dela dobro, a karakterno je nemogoč. Sodelavci se ga izogibamo, komunikacija z njim je omejena na minimum, ker z njim ne želimo imeti opravka. Je zelo negativna oseba, ki samo kritizira, vsakega pohodi če to zanj pomeni, da bo lahko izpadel boljši in vseeno ali je to na internem sestanku ali na sestanku s tujci. Nesramen do vseh okoli sebe. Ko ima slab dan (zdaj so to že leta) loputa z vrati in nadira vse okoli sebe. Če malo poklepetamo, se kdo zasmeji, že sika, da nekaj ni dokončano in da naj raje delamo. Kot da bi bil nevoščljiv, ker smo dobre volje.
Prišlo je tako daleč, da sami raje najdemo informacije drugje in posledično podaljšamo delovni proces, tudi zaradi napak, ki jih zaradi tega naredimo, kot da bi prosili za njegovo pomoč. Nihče ne želi delati skupaj z njim, ker karkoli narediš je vedno vse narobe, ne dopušča nobene nove ideje, nove poti, zavira ves napredek in je sveto prepričan, da ima edini prav. Ko moramo delati z njim, nam da jasno vedeti, da je on nekaj več, na koncu vse zasluge pripisuje sebi.
Direktor je seznanjen s situacijo, večkrat se je že pogovoril z njim (tudi na bolj trd način, da je tako obnašanje nedopustno), ker zaradi njega trpi cela firma (manjše podjetje), prestaviti ga ne more na nobeno drugo delovno mesto, odpovedi mu ne more dati, ker je zaradi starosti zaščiten.
Že na internih sestankih je grozno, ko direktor predstavi nov projekt in ga ta sodelavec takoj negira in ruši, da to je drek, da to ne bo šlo, da to ni variante da uspe in take. Takrat ga direktor na hitro poklopi, da naj neha s svojim negativizmom.
Sodelavec ni nenadomestljiv, a firma si dveh oseb na istem področju ne more privoščiti. Bi ga z veseljem odstranili in zamenjali z novim.
Služba je dobra, radi delamo in se dobro razumemo – z izjemo tega sodelavca. Najboljši čas v firmi je, ko je dotični na dopustu.
A bomo morali res čakati še teh nekaj let, da se upokoji ali se ga res ne da odpustiti? Kaj naj naredimo, ker nobena lepa beseda ne zaleže, ima svojo pisarno, da ima svoj mir, ni obremenjen s projekti – delo imamo enakomerno razporejeno, nima razloga za slabo voljo, in še ne pomaga.
Ja to je en del zgodbe….. s tvoje strani.
Clovek obvlada zadeve ( če vam ne pomaga, delate lahko cel dan).
Mislim, da mu brez veze mečete kajle… se mi zdi….
Jaz sem bil pred casom v isti godlji ( pa sem mnogo mlajši) kot on.
Obvladal sem vse. Tehnološke postopke sem imel v malem prstu. V sluzbo sem hodil “delat”.
Kava in malica mi je bilo dovolj za pavzo. Ostalo pa sem max delal.
Kmalu so se začele pojavljati težave z sodelavci. Predvsem tistimi, ki so radi hvatali krivine in so bili nesposobni. Kljub opozorilom so določene varnostne ukrepe opustili ( lahko bi se kdo poskodovali ali še kaj hujšega).
Direktor in vodstvo je imelo vseskozi neke zamisli, ki niso “pile vodo”. Seveda sem jih na to opozarjal…
Prišlo je skoraj do katastrofalne nesreče. Na sreco sem bil blizu in sem pravilno odreagiral.
Ekipia sploh ni imela pojma kaj bi se lahko zgodilo…. Mene so celo zaradi tega (preprečitve nesreče) disciplinsko obravnavali…. to je bil dober znak da grem…
Takrat sem poiskal drugo sluzbo z boljšo plačo in porihtanimi zadevami.
Po mojem odhodu je nastala je težava z znanjem. Sistem dela sem jim je sesuval. Ker bivsi sodelvci niso imeli tehnične pomoči od nikogar ( prej sem bil jaz njihov guru) jih je v roku pol leta po mojem odhodu iz podjetja odšlo skoraj deset.
Na koncu me je direktor vabil nazaj…. samo osu gre samo ekrat na led…
Če je zaradi starosti zaščiten, še ne pomeni, da ga ne moreš odpustiti. Vse se da, ampak zahteva določeno obdobje (ga določi delodajalec), da se vsak dan beleži, spremlja njegovo obnašanje in delo. Pred tem se delavcu ustno in pisno pove, kakšna so pričakovanja, kaj je moteče v njegovem odnosu do drugih itd. Potem imaš vse črno na belem, da lahko začneš s postopkom odpustitve.
Je pa še tudi metoda, ko mu izrečeš opomin (hujša kršitev na delovnem mestu-pri starejših ne bo problem poiskati kak primer), naslednji je lahko že odpoved od pogodbe.
Zakaj bi en posameznik ubil cel team?!
Pri nas je ena stara 40, lani dobila nekakšen vodstveni položaj, med šefovim pomočnikom in nami. Od takrat je vseeno ali delaš, da švic teče ali sediš, ona najde napako. Za fante ima izraz da so med 4 zidi, za punce pa, da skozi njene oči vidiš zid. Taka je tudi do starejših, po mlajših pa dobesedno hodi. Začeli smo delati ovinke okoli nje, a za določene zadeve pač moraš vprašati. V odgovor dobiš najprej globok vzdihljaj, jao a že spet sprašuješ, potem na pol pove in nato gre iz pisarne, kao ima nekaj nujnega.
Poden od ženske.
A se hecaš ali ti glava ne dela?
Tak sodelavec je sramota za firmo in kolektiv! Če bi bil star od 20 -30 let in bi se tako obnašal, nikjer ne bi dobil službe.Nikjer!
Ker misli, da je Dasa iz Vrbasa, v resnici je pa navadno teslo.
[/quote]
kar ozri se po večjih slovenskih on tujih podjetjih pri nas. na mestu vodij imajo same take. igranje lokalnega šerifa se kot vodsetvena metoda najbolj obnese.
Vaš sposoben in obenem težak sodelavec je star 60 let. Torej bo šel kmalu v penzijo.
Po tvojem opisu sodeč, bi rekla, da ima človek kakšno obsesivno kompulzivno motnjo, je pretirano natančen, redoljuben, v vsem vidi črno, ker se boji neuspeha, spremenil se ne bo, saj pišeš, da ne pomaga nobena lepa beseda.