Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Tisti, ki ste odraščali brez podpore družine, kakšne posledice nosite?

Tisti, ki ste odraščali brez podpore družine, kakšne posledice nosite?

Vprašanje za tiste, ki ste zaradi kakršnihkoli razlogov odraščali brez podpore družine, ki ste žieli v destruktivnem okolju, kakšne posledice čutite sedaj v odrasli dobi?

Se vam zdi, da vam je z leti vedno lažje ali vedno težje? Nosite s sabo občutek, da se vam je zgodila krivica?

Jaz take, da sem vso žlahto razen mame odjebal za vekomaj.

Z leti je težje.

Posledice so različne. Odvisno koliko je človek občutljiv. Mi smo trije otroci in najbolj je nasankal srednji brat. Za naju z mlajšim bratom zgleda kot da sva v redu, vendar posledice so in jih je manj opaziti. Pozna jih samo mož.

nova
Uredništvo priporoča


Brez podpore na določenem področju ali brez vsake podpore? Tukaj je razlika…

najtežje je dokazovanje. Cel life se trpinčijo in še druge poleg….če ne zamenjajo okolja ali ne stopijo iz svojega kalupa.


Brez podpore na določenem področju ali brez vsake podpore? Tukaj je razlika…
[/quote]

Brez podpore v smislu, da ti družina ne daje občutka varnosti, sprejetosti, vsega tistega, kar naj bi družina predstavljala.

Kar je bilo, je bilo, delali so kot so znali in vedeli in mislili, da je prav. So taki, kot so in ce se ne moreho sami spremeniti, jih jaz ne morem.
Sem pa zelo samosvoja, vedno sem vedela csaj cesa nocrm, ce ne ze tudi kaj hocem in nikdar si nisem zelela biti taka, kot moja starsa. Sem njuno popolno nasprotje.

Tezko mi je le to, da zdaj, ko onadva mene rabita, sta mi odvec. Ni mi problem ju peljat k zdravniku, it v trgovino, ni mi tezko nic naredit, samo ne da se mi ukvarjat z njunimi zgodbami, ker se jima ne da nic dopovedat… to mi je breme. Nista se ukvarjala z mano, ko sem jaz to potrebovala kot otrok i najstnica, ne bomo se zdaj zblizali, ne bomo imeli idealnih odnosov, ne da se mi…

Potem, ko sem se uspela nehati smilit sama sebi, sem se odločila, da moj preostanek življenja tudi slučajno ne bo tak in da mojemu otroku tudi slučajno ne bo treba živeti podobnega življenja. Dokazala sem vsem, da se da iz totalno zavoženega okolja splezati v drugačno življenje. Življenje brez alkohola, življenje brez nasilja, življenje, kjer si lahko privoščim marsikaj, brez da sploh pomislim, koliko stane, življenje lepih trenutkov. Moje dete je prišlo, ko sem imela pogoje, da pride v lepo okolje in je obdano z ljubeznijo in materialno več kot poskrbljeno. Razen mame sem odrezala skoraj vso žlahto, pa še mama me ni pretirano podpirala (finančno ni mogla, moralno pa očitno tudi ne, saj se ji še danes vsi moji podvigi zdijo vprašljivi, ampak jo imam kljub temu rada).

Naučila sem se zanašati izključno nase, biti neodvisna od česarkoli ali kogarkoli, ne čakam, da me bo kdo drug osrečil, prevzel moje breme ali mojo bolečino – vem, da je to moja naloga. In kar naenkrat je svet bolj enostaven in jaz bolj umirjena in močna.


Brez podpore na določenem področju ali brez vsake podpore? Tukaj je razlika…
[/quote]

naštel-a malo ta področja..da vidimo kaj misliš

ker lahko da samo obsojaš vse ki prekinejo stike s starši ne glede na to kakšni so ti starši bili

Posledice seveda cutim tudi v odrasli dobi, nizka samopodoba, nezaupljivost do drugih, samodestrukcija, pesimizem, dvom vase. Vse to mi ze tako tezko zivljenje samo se otezuje.

Posledica je shizoidna motnja. Z leti mi je vedno bolj vseeno tako zase kot za druge.

V družini je treba prvo živeti, da lahko misliš ali čutiš, da si (bil/a) dol tlačen/a ali gor rinjen/.

Mnogi se za ceno lenobe (spoznanja) da staršev,…. nikoli niste imeli, trpinčite celo življenje.

Za začetek je namreč dejstvo, da če je list rojstni, na njemu ne morejo biti zapisani starši= oče in mama. In tako naprej cel lajf dokler vas naključno ali hote ne sreča pamet.

Trpeči, če bi svojo lenobo pregnali vsaj toliko, da bi bili sposobni v ZZZDR (in še kje) prebrati kaj družina je in kakšen je njen namen, potem bi sploh imeli šanso, da bi doumeli, da trpite zaradi lastne lenobe ne pa staršev.

V bistvu sem veliko časa porabila za ukvarjanje s seboj. Kaj je iz mene nastalo? Nekaj kar bi najbrž tudi atomsko vojno preživelo. Mersko enoto za problem imam npr, ko nebo pade dol, kar ni ok, ampak v primerjavi z vsem sranjem, ki sem ga doživela so problemi redki. Kar se primarne družine tiče je večina pokojnih po dejanskem stanju, ostali so pokojni zame. Z živalmi in delom sem v najboljših odnosih. Tudi ljudi imam okrog sebe in radi me imajo, najbrž bolj kot jaz njih. Moški se me bojijo, ker najbrž ob takem multipraktiku ne vedo kaj bi počeli in kaj bi ponudili. Mogoče je to njihov problem, ampak na nek način tudi moj. Ne prenesem brezveznega čvekanja (večinoma ženskega), odvečnih besed, nakladanja, laganja, trgovin in podobnih požiralcev časa.
Ampak, ko gledam tiste kvazi normalne ljudi iz srečnih gnezd, sem še vedno raje taka kot sem, le kakšna radirka za preteklost bi prav prišla.

JEEESSSSS!!! evo, ti bi pa lah bla moja frendica! Prid na en pir, ti povem mojo mersko enoto za srečo! 😉 Garantiram, da ti vse fedrčke in amortizerje preguncam! Kar medvedkovo vpraš…

Sem imela nizko spoštovanje do sebe,še vedno nekako ne zaupam ljudem,čeprav veliko delam na sebi,da lahko normalno funkcioniram.Tudi meni gre prazno blebetanje in nakladanje na živce,prijateljic nimam.Imam dovolj znank in sodelavk,vedno jih držim na primerni distanci.Na sploh se mi ne da ukvarjat se z ljudmi.Bili pa smo trije otroc,jaz se imam še najbolj.Odselila sem se v drugo mesto,imam moškega,ki me ljubi in jaz ljubim njega.Imava pa enega otroka.Tako sva se skupaj odločila,saj prihajava oba iz družine,kjer je bilo več otrok.Življenje le teh pa ena sama jeba!

Ne prizadene me kar ena kritika, ali nesramnost. Vem kdo sem in kaj hočem in sledim temu cilju. Ne cvikam. Zanesem se nase. Vem, da ljudje niso popolni in da tudi jaz kot starš nisem popolna. Trudim se,da sem svojim otrokom v večjo podporo a jim učim, da so za svojo srečo sami odgovorni.

Kot odrasel se nimaš kaj izgovarjat na starše in jih krivit za to in ono, za svoje življenje si odgovoren sam.

Če prideš iz take družine te ta izkušnja lahko zelo utrdi, če vidiš v njej priložnost. Nobena stvar ni samo slaba.

V življenju so določena obdobja, ko te stvari pridejo na plano.

Pred leti sem brala tu gor nekoga, ki je znal po analizi dejstev, narediti tudi piko – naj je bila všečna ali ne. Nekoč mi je postavil pravo vprašanje v pravem trenutku in sprožil se je plaz pisanja… Ne znam povedati, koliko mi je pomenilo, da je prav on odgovoril: “Bom še enkrat prebral in ti potem odpišem.” Nekaj dni je poslušal in odgovarjal, vmes sem bila zrela za aspirin, ker sem imela občutek, da mi bo razneslo srce. Ker sem lahko povedala, kar me je morilo leta in ker me je nekdo res poslušal… Ne vem, če sem ti uspela dovolj jasno povedati, S., kaj si s tem prinesel v moje življenje. Hvala ti.

Tisto je bil začetek, do danes sem našla še svoje razlage zapuščin otroštva, ljudi v njem in njihovega odraščanja. Zlasti ženski liniji prednic se še danes zdijo moji podvigi (tako, kot je zapisala že ena pred mano) vprašljivi, sporni. Mama ima pri hčeri posebno mesto in prenaša nanjo tisto, kar so njo učili od nekdaj – če verjame, da je to edina resnica in da ne sme niti podvomiti vanjo. Z leti se taka gledišča le še stopnjujejo.

Videla sem celotno sliko, sebe v njej in sklenila, da ne bom pustila, da bodo moji potomci morali predelati nekaj, česar jaz nisem. Dobi pa vsak za časa življenja še čisto svoje lekcije.

P.S.
Oseba, o kateri pišem na začetku, ni Pederčina, ki je tokrat navzoč tudi v temi. Zanimivo: z nekom, kot je on, ne bi mogla biti zaupna do te mere…


Posledice nosiš celo življenje. Krivce ni, ker je vzrok za takšno stanje, neznanje staršev, ki niso spremenili vzorca, tako kot hočeš ti, svojih prednikov.
Nekje od 18tega leta odgovarjaš in lahko kreiraš življenje ti sama.
Je pa življenje v nadaljevanju lažje in to zato, ker pridobiva izkušnje na širšem področju in je tisti del manjši glede na skupno celoto vsega že okušenega.
Z leti širše gledaš in okušaš življenje. Verjetno pa bomo svoje življenje lahko presodili pri končnem zatisku oči.

Ker bulšit ta ps in ja, ne bi mogla. Ker vam psihičkam pustim več ne, še najmanj pa na netu. Tko ste v dreku, da v reali niste nikomur vredne, zato v virtuali obupno iščete rešilno bilko in če se vam ponudi, vam je ni vredno niti polno imenovati.

Daj butara, ne meni, svetu povej NAGLAS, ta in ta mi je dobro storil!

Tukaj je tudi vzrok (eden izmed njih), zakaj ne nudim rešilnih slamic namazanih z leporečnim sočutjem kakor večina, temveč pogazim. Kdor preživi je še upanje za njega, kdor ni, mu je življenje namenilo drugačno pot. Nismo pač za skupaj, ker ne maram obešank. Kar pa maram, pa jasno povem, tak da spizdi (k svojemu rešitelju), mene niti omenjati ne rabiš več, je svet dovolj velik za vsakogar, ki hoče najti svoj mir.

JEEESSSSS!!! evo, ti bi pa lah bla moja frendica! Prid na en pir, ti povem mojo mersko enoto za srečo! 😉 Garantiram, da ti vse fedrčke in amortizerje preguncam! Kar medvedkovo vpraš…
[/quote]

Ne vem, ali naj si to štejem kot kompliment, ali bi bila to še ena kazen 🙂
Tisti bolj globoko obsijani z duhovnostjo pravijo, da si celo starše izbiramo kot nekakšno dušno upgrejdanje za naslednja življenja v kar seveda ne verjamem. Verjamem pa v to, da si lahko ljudi v svoji intimni bližini izbiram sedaj, kar tudi prakticiram. Verjetno je izbiranje bolj ziheraško, strahopetno, ker vidim, da so ti bolj konkretni izrazi všeč. Ampak včasih je bolje, da se ti zgodi malo manj in tisto bolj v miru.

Verjetno se že zaradi tvojega nicka precej lepijo nate in ne bi delala še jaz gneče, tudi mnenja ostalih kandidatk in bolj ali manj zadovoljnih uporabnic tvojega mednožja me ne zanimajo. Saj veš kako to gre – kar je lahko enemu darilo, je lahko drugemu .. 🙂

Ne vem, ali naj si to štejem kot kompliment, ali bi bila to še ena kazen 🙂
Tisti bolj globoko obsijani z duhovnostjo pravijo, da si celo starše izbiramo kot nekakšno dušno upgrejdanje za naslednja življenja v kar seveda ne verjamem. Verjamem pa v to, da si lahko ljudi v svoji intimni bližini izbiram sedaj, kar tudi prakticiram. Verjetno je izbiranje bolj ziheraško, strahopetno, ker vidim, da so ti bolj konkretni izrazi všeč. Ampak včasih je bolje, da se ti zgodi malo manj in tisto bolj v miru.

Verjetno se že zaradi tvojega nicka precej lepijo nate in ne bi delala še jaz gneče, tudi mnenja ostalih kandidatk in bolj ali manj zadovoljnih uporabnic tvojega mednožja me ne zanimajo. Saj veš kako to gre – kar je lahko enemu darilo, je lahko drugemu .. 🙂
[/quote]

😉 Lubica zlata, uporabnic mojega mednožja je bilo prekleto malo, In še od teh jih je bilo pol preveč. Nisem jaz tip ki bi sledil svojim nagonom in ženske izkoriščal kot potrošno blago. Ni to moj princip bivanja niti mi tega treba ni, ker sem svojo srečo našel drugje.

In ne, nobene gneče “kandidatk” ni, ker kot sem pravkar eni omenil, ne maram obešank! Moj/a prijatelj/ica je lahko le samostojna oseba, ki trdno stoji na svojih temeljih imenovanih vrednote, teh pa ni sposoben razrušiti niti Pederčina. Ja?

In ja, lahko si šteješ kot kompliment, argument za tako moje početje pa je tvoje jasno in nedvoumno pisanje v prejšnjem postu. V tem pa že nekaj štrikaš in ovinkariš s ziheraštvom, strahopetnostjo in tujo globoko obsijanostjo. WTF a sem jaz povabil tebe al druge?

Ko in če, boš nekoč doumela v čem je razlika med priložnostjo in skušnjavo, boš tudi spoznala, kaj izbira ki jo omenjaš sploh je.

Moji “konkretni izrazi” pa so samo en filter več, ki služi točno določenemu cilju. (lahko tudi večim)

Ajd ne seri mi več, prid na pir al pa čauči! 😉

Ne vem, ali naj si to štejem kot kompliment, ali bi bila to še ena kazen 🙂
Tisti bolj globoko obsijani z duhovnostjo pravijo, da si celo starše izbiramo kot nekakšno dušno upgrejdanje za naslednja življenja v kar seveda ne verjamem. Verjamem pa v to, da si lahko ljudi v svoji intimni bližini izbiram sedaj, kar tudi prakticiram. Verjetno je izbiranje bolj ziheraško, strahopetno, ker vidim, da so ti bolj konkretni izrazi všeč. Ampak včasih je bolje, da se ti zgodi malo manj in tisto bolj v miru.

Verjetno se že zaradi tvojega nicka precej lepijo nate in ne bi delala še jaz gneče, tudi mnenja ostalih kandidatk in bolj ali manj zadovoljnih uporabnic tvojega mednožja me ne zanimajo. Saj veš kako to gre – kar je lahko enemu darilo, je lahko drugemu .. 🙂
[/quote]

he he he…. :)))
pa da razjasnim, ker sem bila omenjena, nisem uporabnica (nikoli bila) njegovega mednožja, se ne lepim nanj (upam, da pozdrav ne sodi v kategorijo lepil), nick ima sicer hecen, ga pa poznam v reali…. 🙂
in stojim za svojimi besedami! ….vse ostalo pa ni več v moji domeni…. ;)))

Ne vem, ali naj si to štejem kot kompliment, ali bi bila to še ena kazen 🙂
Tisti bolj globoko obsijani z duhovnostjo pravijo, da si celo starše izbiramo kot nekakšno dušno upgrejdanje za naslednja življenja v kar seveda ne verjamem. Verjamem pa v to, da si lahko ljudi v svoji intimni bližini izbiram sedaj, kar tudi prakticiram. Verjetno je izbiranje bolj ziheraško, strahopetno, ker vidim, da so ti bolj konkretni izrazi všeč. Ampak včasih je bolje, da se ti zgodi malo manj in tisto bolj v miru.

Verjetno se že zaradi tvojega nicka precej lepijo nate in ne bi delala še jaz gneče, tudi mnenja ostalih kandidatk in bolj ali manj zadovoljnih uporabnic tvojega mednožja me ne zanimajo. Saj veš kako to gre – kar je lahko enemu darilo, je lahko drugemu .. 🙂
[/quote]

he he he…. :)))
pa da razjasnim, ker sem bila omenjena, nisem uporabnica (nikoli bila) njegovega mednožja, se ne lepim nanj (upam, da pozdrav ne sodi v kategorijo lepil), nick ima sicer hecen, ga pa poznam v reali…. 🙂
in stojim za svojimi besedami! ….vse ostalo pa ni več v moji domeni…. ;)))
[/quote]

Madam, ti dam! Boš že še dobila svojo porcijo, nič bat! Nisem sedaj v stanju bo pa prišla ura definitivno ker se stvari spreminjajo. Sicer sva še vedno nekaj “v žlahti” če te je volja, pa še kosilo ti lah skuham v svojem raju, ki ga ustvarjam.

No vidiš kura iz sosednje teme z rešiteljem na S, eni ljudje se ne rabimo skrivat nikjer. Ti tega še nisi dosegla, zato ti življenje vrača nezmožnost zaupanja tudi Pederčini. Super zame jeeeejj JUHEEEJ!!! ;-))))

Ti, kje pa začnem, če maš jajčnike, pri medvedkovi! ;-)))))))

Ker bulšit ta ps in ja, ne bi mogla. Ker vam psihičkam pustim več ne, še najmanj pa na netu. Tko ste v dreku, da v reali niste nikomur vredne, zato v virtuali obupno iščete rešilno bilko in če se vam ponudi, vam je ni vredno niti polno imenovati.

Daj butara, ne meni, svetu povej NAGLAS, ta in ta mi je dobro storil!

Tukaj je tudi vzrok (eden izmed njih), zakaj ne nudim rešilnih slamic namazanih z leporečnim sočutjem kakor večina, temveč pogazim. Kdor preživi je še upanje za njega, kdor ni, mu je življenje namenilo drugačno pot. Nismo pač za skupaj, ker ne maram obešank. Kar pa maram, pa jasno povem, tak da spizdi (k svojemu rešitelju), mene niti omenjati ne rabiš več, je svet dovolj velik za vsakogar, ki hoče najti svoj mir.
[/quote]

Utemeljil si moj P.S. tako, kot edino znaš: odleže ti, če lahko obkladaš ženske z butami in kurami.

Oglasila sem se, ker se ne moreš ustaviti pri enem odgovoru takrat, ko ti je jasno povedano, da obstajajo ljudje, ki znajo pristopit k drugim drugače, kot sam. Svet je dovolj velik: kakšni boš ustrezal.

New Report

Close