Forum.Over.Net

Starševski čvek

Bi šli na slabše plačano delovno mesto?

Default avatar

nevemkaj bi

Odnosi v službi so katastrofa. So v stilu, če ti kaj ne paše, pojdi, je cela vrsta kandidatov za tabo za tvojo službo. Tuljenje, zmerjanje.
Obenem pa nobenih možnosti napredovanja, na smrt dolgočasno delo.

Iščem drugo pa nič. Zdaj razmišljam, da spustim svoje kriterije in da preprosto grem, če se ponudi šansa seveda, tudi tja, kjer bo nižja plača in mogoče bolj normalno delovno okolje.

Kaj bi vi strorili? Bi šli na slabše plačano delovno mesto, kjer bi upali, da bo mir, da ne bo poniževanja in podobno? Obenem pa bi bilo to novo za določen čas, sedanje je pa za nedoločen čas.

Čisto sem že obupana in na koncu z živci.
Default avatar

no-ja

Odvisno od starosti, družine. Če bi bila sama, mogoče bi, z družino (razen, če partner zasluži več kot ogromno), pa definitivno ne.
Default avatar

nehala bi se sekirat

Nehala bi se sekirat v sluzbi. Odklopila bi. Svoje delo bi opravljala korektno in se ne bi sekirala, kaj kdo komentira ali grozi!

Problem ni v teh tvojih nadrejenih, ampak v tebi, ker se psihiras za brez veze, ko vidijo, da se psihiras, te drkajo se bolj, ko vidijo, da se ne sekiras, te nehajo drkat.
Default avatar

bi šla

No pri nas je bilo tako ,da so se na eno nonstop spravljali (tako kot name zdaj, imam njeno delovno mesto) in je bil tak pritisk na šefe, da je mogla it, drugje pa čist ok zdaj dela.

Avtorica: imam enak problem in ja, bi šla, nazadnje sem bila v ožjem izboru za 200 eur nižjo plačo (trenutno si lahko privoščim), pa so potem drugo izbrali, pa še delo bi bilo bolj zanimivo in mi je res ful žal, ker tukaj ful trpim in sam čakam kdaj bom dobila odpoved (pri nas te premestijo v hčerinsko podjetje)
Default avatar

da nisva v isti

Da nisva midve v isti firmi .... drugače pa ni kandidatov kolikor jih želiš, pri nas je bil razpis v računovodstvu, v Ljubljani, in je bilo 7 prijav...pa veliko podjetje
Default avatar

Majna

Odločiti se moraš seveda sama. Jaz sem šla. Dolgo sem vztrajala, zaradi dobre plače. Dokler mi ni enkrat "počilo". Noben denar ni vreden tega, da me šef žali in se dere na mene, da moram cel dan poslušati neko kreganje med sodelavci, da se mi gabi it v službo, da sem živčna in napeta in da to potem prenašam domov na otroke in moža. Pa delali smo nadure skoraj vsak dan, pa potem še včasih delo od doma. Ko zdaj gledam za nazaj se sprašujem kaj za vraga mi je bilo, da sem sploh pristala tam.
Potem sem vzela manj plačano, bolj umirjeno službo. Prejšnji šef mi je celo ponujal še višjo plačo, da bi ostala (hm, potem sem pa bila kar naenkrat nekaj vredna.. eh). Nova služba me sprva ni zanimala, potem pa sem sčasoma ugotovila, da sem v tem dobra in celo nekaj malega napredovala. Plača sedaj niti ni toliko nižja kot prej. Zdaj se v tej smeri tudi izobražujem dalje, imam možnost napredka. Največ pa mi pomeni to, da imam več energije za družino in zase in da ponoči mirno spim. Še drugi sorodniki so opazili to spremembo pri meni.
Taka je moja izkušnja, odloči pa se na podlagi tega kar ti čutiš. Jasno si moraš postaviti prioritete in se odločiti v skladu s tem. Srečno.
Default avatar

nevem kaj bi

Sem samska, brez otrok. Tako, da glede tega si lahko privoščim dosti več tveganja, ker ne bom koga drugega potunkala.
Zdaj za 200€ nižjo plačo zaenkrat še ne bi šla.
Za 100€ pa po mojem bi šla. Sem že zavrnila možnost za 100€ nižjo pa mi je žal.
Zdaj bi po mojem tudi kaj takega vzela.
Niso le odnosi, stvar je tudi v tem, da je delo obupno, da ni možnosti napredovanj, da ni možnosti izobraževanja, da ne delam v svoji stroki.
Od začetka sem bila izbirčna, bi že dobila kaj, samo se mi ni zdelo ok, ker je bila plača nižja. Zdaj pa sem vse manj izbirčna, najdem pa nič :(.
Default avatar

ne vem kaj bi

Aja, to, da zamenjam službo, to sem se že davno odločila.
Zdaj samo tehtam koliko spustiti kriterije pri iskanju.
Kar se kolektiva, nadrejenih tiče tako ne morem vedet kako bo drugje.
Delo bo drugje boljše, vsaj kaj novega se bom naučila, vsaj na začetku. Lahko, da bo potem spet podobno kot tu.
Ampak plača bo pa težko najti kaj takega, da bo enaka.
Sem pa že čisto na tleh, pošiljam vloge, pošiljam ponudbe. Pa nič. Kvečjemu kak razgovor. Pa še to se mi je že 3x zgodilo, da sem imela razgovor, dopusta nisem mogla dobiti tisti dan, novega termina pa mi nisi dali.
Default avatar

mentalna_sirota

Prvo je "ljubo zdravje".
Tega ne odtehta nekaj €. Osebno sem bil v podobni dilemi pred leti. Odlična plača, celo zanimivo delo, a večen konflikt z šefi. Odšel na 20% nižjo plačo, odlična ekipa, v 6-ih mesecih napredoval do prejšnjih prihodkov, nikdar obžaloval.
Default avatar

pazi samo

Glede na dejstva, ki jih navajaš, bi jaz absolutno šla. Že včeraj.

Samo pazi, da ne boš pristala še kje na slabšem. Hitro se lahko zgodi, da boš fasala zraven samo slabšo plačo, vse ostalo bo pa na istem nivoju kot je sedaj.

Pred kratkim je imela prijateljica pri odločanju med dvema službama zelo veliko nesrečo - in odločiti se je morala v nekaj dneh. A) solidna plača, NDČ, delo zelo zahtevno, a precej visok položaj in kreativa, in nujna selitev (kar nanese dodatne stroške, sploh ker bi morala v Lj v najem). B) solidna plača (z dodatki morda malo višja od opcija A), obljubljeno (!) NDČ, delo bolj zahtevno kot je mislila in neselitev.

Odločila se je za B. In zdaj? Zelo nezadovoljna, živčna, nenaspana, pod stresom, še vedno nima pogodbe za NDČ, čuden odnos, zelo nestabilna služba, polno neplačanih nadur... Žal pa prvo delovno mesto ni več na voljo, ker so jo potrebovali ZDAJ. Ne vem kaj je razmišljala, da je vzela šiht na nestabilni firmi vs. zelo visokem položaju in garant NDČ. Oziroma vem. Denar. Škoda. Pazite kaj si želite.
Default avatar

kako pa veš da ni slabše

Samo kako pa veš da ni slabše? Kateri so pokazatelji? Jaz sem pred pol leta menjala službo, na razgovoru vse ok, tudi opis del vse ok, realnost pa druga... edino kar mi je bilo čudno, ko sem videla v pogodbi neenakomeren delovni čas, ker to dajo podjetja, ki imajo zelo izkoriščevalske namene... drugo je bilo pa vse ok. Razmere so pa...dretje med oddelki, neplačane nadure, pritiski....
Default avatar

ne vem kaj bi

kako pa veš da ni slabše je napisal/a:
Samo kako pa veš da ni slabše? Kateri so pokazatelji? Jaz sem pred pol leta menjala službo, na razgovoru vse ok, tudi opis del vse ok, realnost pa druga... edino kar mi je bilo čudno, ko sem videla v pogodbi neenakomeren delovni čas, ker to dajo podjetja, ki imajo zelo izkoriščevalske namene... drugo je bilo pa vse ok. Razmere so pa...dretje med oddelki, neplačane nadure, pritiski....
Nisem imela v mislih delovni čas in morebitnih nepravilnosti in kršenja zakonodaje. Tega žal res ne morem vnaprej vedeti.
Bolj sem imela v mislih, da imam zdaj tako delo, ki mi je obupno dolgočasno, rutinsko, nič iz moje stroke. Pa ne mislim, da ni slabših del, je dosti slabših del, to je res. Samo tudi, če nekje drugje dobim tako dolgočasno delo, bo na začetku vseeno nek izziv, se bo treba kaj novega naučiti. Želim si, da bi kdaj delala nekaj, kjer bom lahko tudi svoje znanje uporabila. Zdaj ga žal ne morem.
Res pa, da lahko naletim na izkoriščevalce, kršitelje zakonodaje. Tu bo seveda dobrodošel vsak nasvet kako se takim izognit.
Default avatar

ne vem kaj bi

pazi samo je napisal/a:
Glede na dejstva, ki jih navajaš, bi jaz absolutno šla. Že včeraj.

Samo pazi, da ne boš pristala še kje na slabšem. Hitro se lahko zgodi, da boš fasala zraven samo slabšo plačo, vse ostalo bo pa na istem nivoju kot je sedaj.

Pred kratkim je imela prijateljica pri odločanju med dvema službama zelo veliko nesrečo - in odločiti se je morala v nekaj dneh. A) solidna plača, NDČ, delo zelo zahtevno, a precej visok položaj in kreativa, in nujna selitev (kar nanese dodatne stroške, sploh ker bi morala v Lj v najem). B) solidna plača (z dodatki morda malo višja od opcija A), obljubljeno (!) NDČ, delo bolj zahtevno kot je mislila in neselitev.

Odločila se je za B. In zdaj? Zelo nezadovoljna, živčna, nenaspana, pod stresom, še vedno nima pogodbe za NDČ, čuden odnos, zelo nestabilna služba, polno neplačanih nadur... Žal pa prvo delovno mesto ni več na voljo, ker so jo potrebovali ZDAJ. Ne vem kaj je razmišljala, da je vzela šiht na nestabilni firmi vs. zelo visokem položaju in garant NDČ. Oziroma vem. Denar. Škoda. Pazite kaj si želite.
Ja, tveganja so res.
Ampak samo misel, da bi tu bila še eno leto, me navda z grozo odporom.
Si pa želim tudi drugačnega dela, bolj zahtevnega. V končni fazi nisem študirala zato, da čistim posodo, kopiram dokumente in podobne zadeve, zraven pa me še dajejo v nič in me ponižujejo, da naj bom srečna, da imam to službo, da jih veliko čaka, da bi imeli mojo službo.
Default avatar

ne vem kaj bi

mentalna_sirota je napisal/a:
Prvo je "ljubo zdravje".
Tega ne odtehta nekaj €. Osebno sem bil v podobni dilemi pred leti. Odlična plača, celo zanimivo delo, a večen konflikt z šefi. Odšel na 20% nižjo plačo, odlična ekipa, v 6-ih mesecih napredoval do prejšnjih prihodkov, nikdar obžaloval.
Hvala za spodbudo.
Hromi me strah, da bi šla še na slabše, zato sem prav vesela, ko kdo napiše svoje dobre zgodbe. Je tako za vzpodbudo.
Default avatar

Zdravje113

Najpomembnejše je zdravje. Če si deležna mobinga in konstantnega stresa, bi šla na tvojem mestu tudi na slabše plačano delovno mesto. Sama sem to tudi storila. Bilo je tako hudo, da sem hotela dati odpoved brez druge opcije, pa sem stisnila zobe in počakala par mesecev, dokler nisem dobila druge službe. 3oo EUR nižja plača sicer, imam pa mnogo več možnosti za napredovanje, sodelavci so boljši, manj stresno je... Zaenkrat mi ni žal. je pa treba pretehtati.
Default avatar

Rrarr

da nisva v isti je napisal/a:
Da nisva midve v isti firmi .... drugače pa ni kandidatov kolikor jih želiš, pri nas je bil razpis v računovodstvu, v Ljubljani, in je bilo 7 prijav...pa veliko podjetje

Tako je, nič več ne stojijo v vrsti. Mi smo imeli razpis za 2 področna svetovalca, nedolocen čas, delo v urejenem okolju, gibljiv delovnik, simpatično pisarnisko delo. Javilo se je vsega skupaj 8 kandidatov, od tega 4 iz različnih poslanskih skupin - je bilo ravno po volitvah. Komaj smo našli 2, da smo ju res zaposlili.

Na podobni 2 delovni mesti za določen čas sta se javili pa samo 2 kandidatki.
Default avatar

4653454

nevemkaj bi je napisal/a:
Odnosi v službi so katastrofa. So v stilu, če ti kaj ne paše, pojdi, je cela vrsta kandidatov za tabo za tvojo službo. Tuljenje, zmerjanje.
Obenem pa nobenih možnosti napredovanja, na smrt dolgočasno delo.

Iščem drugo pa nič. Zdaj razmišljam, da spustim svoje kriterije in da preprosto grem, če se ponudi šansa seveda, tudi tja, kjer bo nižja plača in mogoče bolj normalno delovno okolje.

Kaj bi vi strorili? Bi šli na slabše plačano delovno mesto, kjer bi upali, da bo mir, da ne bo poniževanja in podobno? Obenem pa bi bilo to novo za določen čas, sedanje je pa za nedoločen čas.

Čisto sem že obupana in na koncu z živci.
Slej ko prej bo treba na slabše plačano delovno mesto, kajti v Slovenijo prihajata Bosna in Hercegovina in Albanija, ki s seboj prinašata tudi njihove ekonomske razmere. Slovenci se izseljujejo v tujino. Torej, ali se izseli, ali pa pristani na slabše plačano delovno mesto.

http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7557
Default avatar

kriza kriza

Rrarr je napisal/a:
da nisva v isti je napisal/a:
Da nisva midve v isti firmi .... drugače pa ni kandidatov kolikor jih želiš, pri nas je bil razpis v računovodstvu, v Ljubljani, in je bilo 7 prijav...pa veliko podjetje

Tako je, nič več ne stojijo v vrsti. Mi smo imeli razpis za 2 področna svetovalca, nedolocen čas, delo v urejenem okolju, gibljiv delovnik, simpatično pisarnisko delo. Javilo se je vsega skupaj 8 kandidatov, od tega 4 iz različnih poslanskih skupin - je bilo ravno po volitvah. Komaj smo našli 2, da smo ju res zaposlili.

Na podobni 2 delovni mesti za določen čas sta se javili pa samo 2 kandidatki.
Ko v javnem sektorju ni kandidatov je pa res kriza.
Default avatar

Avoraa

Zakaj vas šefi tako prizadenejo? Zakaj se jim pustite? Ok, razumem če ste mladi. Takrat so tudi mene znali spraviti iz tira. Po 20 letih delovne dobe - pa ni šans!
Delam veliko in delam dobro, zato sem lahko kar se tega tiče samozavestna. Nisem najbolj prijeten podrejeni, ker ne sodim med kimače, ampak vedno povem svoje mnenje. Zadnja beseda pa je seveda vedno direktoričina. Če kdaj kaj teži, če ji kdaj kaj ni prav, ji vedno rečem - gospa direktorica, imate kako pripombo čez moje delo. Njen odgovor je ne. In s tem se pogovor konča, nima več kaj rečt. Če ji ni všeč moj karakter, s kom se razumem in s kom ne, je to samo njen problem, saj nič od tega ne vpliva na moje delo.
Vodstvu se ne pustim da dela z mano kot z zadnjim psom na vasi. Probajo...pa vidijo da ne gre. Ne bodite tihe miške, ne pustite se. Povejte svoje, pokažite svojo hrbtenico. S tem si boste pridobili njihovo spoštovanje.
Default avatar

nevem kaj bi

Hvala vsem, ki pišete svoje izkušnje.

Jaz žal nisem na takem položaju, da bi si lahko privoščila ugovarjat vodstvu.
Sem na delovnem mestu, ki sem ga dobila, ker drugi niso hoteli delat tega. V bistvu sem ta zadnja v firmi. Še novinci imajo več možnosti kot jaz. In ne samo vodstvo, problem so tudi nekateri sodelavci, ki mi s takim poniževanjem grenijo življenje.
V bistvu sem si pa kriva sama. Pred leti nikakor nisem našla službe, ko sem jo našla, sem bila seveda totalno presrečna. In seveda bila pripravljena narediti vse. Ker sem se bala, da bi bila spet brez službe, si sploh nisem upala iskati nove službe. Šlo je pa samo navzdol.
Kljub univerzitetni izobrazbi sem v službi zato, da kopiram dokumente, CDje in podobno, to, kar ostali nočejo delat, ker so pač nekaj več.
Ampak ko vidiš, da so odnosi na psu, ko začutiš poniževanja, ko vidiš, da možnosti dobiti znanja ni, da ni možnosti napredovati ne v plači, ne v znanju, izkušnjah... sem končno premagala strah in se odločila menjati. Samo v dilemi sem le še to koliko spustiti kriterije.