Partner po 6 letih povedal, da ne želi otrok
Stara sem 33 let, on 35. Pred začetkom zveze sva se pogovarjala tudi o tem in takrat je rekel, da ne čuti želje, da bi imel otroke, ampak da če bi imel partnerko, ki bi si jih želela in če bi se z njo dobro razumel, bi jih imel. Pred dvema letoma sem vedno bolj čutila željo imeti otrok, tudi nisem vsak dan mlajša, a je on vedno rekel JA, AMPAK ŠE NE. Včeraj sva se sprla, ko sem zahtevala, naj mi pove, KDAJ BO KONČNO TA ČAS in mi pove, da si je vmes premislil, da pač si ne želi otrok.
Počutim se izigrano in izdano s strani osebe, ki jo ljubim. Celo dopoldne razmišljam, kaj naj naredim. Naj pustim človeka, s katerim se sicer dobro razumem, imava se lepo, ljubim ga, po drugi strani pa naj se odpovem materinstvu? Nisem oseba, ki si je želela otrok že kot majhna punčka, a ta želja je zadnja leta vedno bolj naraščala, še posebno zato, ker imava s partnerjem dobro zvezo, je zanesljiv, oba zaposlena, finančno stabilna.
Danes sem res na tleh 🙁
Tu žal ni komprimisov.
Če si en želi otrok, drugi jih noče, ni vmesne poti. Nekoga, ki noče otrok, nikakor ne moreš v to siliti.
In verjemi, ni fajn otrokom, ki so potomci nekoga, ki ni želel otrok.
Če ti na vsak način hočeš otroke, moraš zamenjat partnerja. Razmisli. Nikakor pa ne izigravaj partnerja. Če jih noče, jih noče. Ne ga siliit.
Če jih pa ti hočeš, ni druge poti kot nov partner.
takoj danes ga pusti in začni iskati novega partnerja.
Tukaj kompromisa ni mogoče doseči, do konca življenja ti bo žal, če boš ostala z njim.
Še bolj verjetno pa je, da bo on pri 45 začutil željo po otroku in bo tanova kar naenkrat noseča, tebi pa bo vlak odpeljal.
Pa ne preveč jokat za njim, če bi bil vsaj malo pošten, bi ti to povedal pred 4 leti in ne sedaj.
tipov je kot listja in trave.
ampak tak si najprej zasluži nekaj ornk v svoj mednožni predel za 6 letno nategovanje tebe ob starševstvo, potem pa takoj po novega partnerja.
in takemu naj karma povrne še tisto kar si zasluži za tako izigravanje ženske v njeni želji.
In če si še kdaj misli približati tebi, samo eno na g….
Alergijo imam na take ljudi, ki tako izigravajo in se igrajo s tujimi življenji. 6 let laganja in nategovanja, to je neoprostljivo.
To, da bi imel otroke le na izrecno želje partnerke in pod določenimi pogoji, je isto kot ne, nikoli. S tem odgovorom ti je samo spustil meglo, da bi ostala z njim. Če bi postavila to vprašanje – kaj pomeni, če reče, da bi imel otroke zaradi partnerke – bi ti odgovorila tako. To pomeni ne.
Verjamem, da ti je hudo. In tukaj ni ugodne rešitve zate.
Ne rabiš se čutit izigrane, saj si ti tudi v tem času spremenila svoja stališča, tko kot on, oba sta se izobliovala, a žal vsak v svojo smer.
Po moje ni druge, kakor da se oba pomirita in iskreno pogovorita o tem, koliko so čigava stališča močna, koliko bi lahko kdo popustil ali pa ne bi popustil, kaj bi za tistega, ki popusti, to pomenilo in podobno…
Mogoče najdeta kakšno možnost za nadaljevanje skupne poti, če pa ostaneta oba vsak na svojem bregu glede otrok, potem kljub ljubezni in fajnosti pejta narazen!
Imej na umu tudi to, da ima lahko moški otroka tudi pri 60 ali 74, ženska ima pa zelo omejen čas! Kakor si je tvoj partner pri 35 izoblikoval ne-željo po potomstvu, si lahko pri 50 premisli (nič narobe s tem, ljudje se speminjamo!) in želi otroke, zate bo pa že prepozno!
ne razumem pa kaj te trka v glavo – kako lahko napišeš,da se zastopiš s človekom, ki te izigrava in te je prizadel namenoma v tvoji največji želji… kako lahko ljubiš takega človeka… se sprašujem kako vam to čustva delujejo?
mene tak človek tako prizadane, da avtomatsko čutim odpor do njega, že samo ob misli nanj, kakšna čustva, ljubezen – daj no… kje to v sekundi uniči tak človek s takimi dejanji…
tako,da ne razumem kako lahko pišeš vse to o ljubezni in razumevanju med vama…
tega ni… in če meni nekdo to naredi, adijo ljubezen iz moje strani, je ni mogoče več priklicati od nikoder, ker tak človek s svojimi dejanji vse efektivno in zagotovo uniči.
zato pa vseskozi pravim – ljubezen med dvema je v dejanjih, odnosu, zaupanju, iskrenosti, ni v nekem izgledu in razmišljanju,da če se sem se nekoč zaljubila v človeka, da bo zdaj večno to tako, neglede kaj on dela… še posebej če ne vlaga nič v odnos, laže in izigrava in izkorišča, namenoma prizadane- to so vse dejanja, ki najučinkoviteje uničijo ljubezen in je ni več… in mirno se lahko poslovim od takega človeka in ga ne želim nikoli več videti.
ne razumem kako lahko ti še vedno govoriš po vsem tem o ljubezni in razumevanju do tega človeka. res ne – se nič ne spoštuješ in niti sama nimaš rada?
Mnogo let nazaj, pa nisem ravno preveč na te astrološke hiše ali niše ali kaj že, mi je ena, ki se s tem res intenzivno, tudi poklicno ukvarja, povedala, da se bosta najina podznaka s partnerjem pričela ujemati šele po 35 letu. In res je bilo tako, izginila so prejšnja nesoglasja, nekakobolj enotna in složna sva postala v mnenjih in pogledih. Kdo in koliko se je spremenil, ne vem, ampak ženska je imela prav.
Tudi pri vama je videti podoben vzorec, dozorevala sta na nake način skupaj, vendar očitno dozorevajo vajina stališča vsak na svoj konec. Temu, kar se je zgodilo, bi jaz rekla nepremagljiva prepreka v življenju, prevelik kompromis ali za enega ali za drugega. Ko ugotoviš, da ni skupnega cilja, je čas, da naredita naslednji korak.
Dilema, ki me muči je:
1. biti s človekom, s katerim se res dobro razumeš, drugače je vse v redu in se odpovedati materinstvu (in z rizikom, da bom kasneje zelo obžalovala)
ali
2. se raziti s sedanjim partnerjem in iskati partnerja z namenom imeti otroke (lahko ga sploh ne bom našla, ali pa zamudila “vlak”)
Nikoli nikoli si nisem predstavljala, da bi iskala partnerja, da bi imela otroke z njim. Vedno je bil partner v prvi vrsti, otroci pa posledica …
Ni garancije, vse te zadeve so stvar tvoje odločitve. Išči, mogoče najdeš nekoga, ki bi s tabo želel imeti otroka, ne bo pa vredu oče ali pa se z njim ne boš ujemala in se bosta razšla, lahko se ti izzide in bo menjava zdajšnjega partnerja ok izbira. Nikoli ne veš. On si ne želi otrok, ti si jih želiš, mogoče si bo on kasneje želel ali pa ne, dobro, da bo drugi naredil otroka in tebe pustil, tudi lahko, ampak potem sploh ni vredno, da si z njim že sedaj. Lahko ga pustiš, ni pa nujno, da boš našla boljšega, lahko ostaneš tudi sama. Odloči se po občutku, takih zadev, ki jih sprašuješ ti ne morejo svetovati drugi ludje. Edino kar ti lahko želim je, da se ti izzide in boš na koncu srečna. Mogoče, tvegaj in si poišči novega partnerja.
Lepo te prosim. Če bi videla še kaj več kot le sebe, ne bi pisala takih izbruhov. Ona si na začetku otrok ni želela. Kaj pa če je on (tudi) na podlagi tega šel v zvezo z njo. Kdo je sedaj koga izgiral?! To so življenjske stvari, niso lahke, ne moremo pa tu govoriti o nategovanju. Oba sta si premislila, torej sta oba nekako na izgubi, v kolikor bosta zaradi tega izgubila drug drugega. Vsaj v tem momentu.
1. še enkrat ne razumem kako lahko napišeš,da se dobro razumeš s človekom, ki te toliko let izigrava in laže v tvoji želji.
že samo v tem je odgovor da tudi brez otrok s takim človekom ni kaj za početi. Ni iskren, laže, je egoističen – tu je zame konec
2. spet zase če napišem – moja srčna, v duši in notranjosti čutim željo po družini že od nekdaj, imeti otroke, to me izpopolnjuje in nikoli se ne bi zadovoljila s partnerjem, ki si tega ne želi – če bi mi od začetka to povedal, bi od začetka takoj z njim prekinila.
če pa laže pa itak smo spet na istem – še toliko prej ni vreden sekunde mojega časa, zaradi nespoštovanja mene, neiskrenosti v odnosu in tudi zaradi želje po družini, ki je močnejša. In ta je imeti družino z nekom, ki me ima iskreno rad. kar je očitno,da me tak partner ne bi imel,. če bi to naredil.
3. Še poseebej je pa en argument – četudi bi ostala brez otrok sem raje sama – ker ne bi mogla vsak dan gledati človeka, ki me je leta nategoval in je on dejansko krivec za to,da sem ostala neizpolnjena v svoji največji želji. je kriveč, ker me je leta nategoval in zavajal in omejeval v tem, da bi to željo uresničila. in ne bi mogla živeti sekunde s tem človekom, vsakič ko bi ga pogledala v oči bi bilo kot bi na novo odprla rano, ki jo je povzročil.
tako odgovor je na dlani – v nobene primeru takega človeka ne bi hotela niti blizu ne.
četudi bi ostala brez družine sem raje sama ali s kom drugim, ki mi ni povzročilo tega trpljenja, kot ga je on s tem izigravanjem.
Dilem torej ni v takem primeru – zame ne.
Lepo te prosim. Če bi videla še kaj več kot le sebe, ne bi pisala takih izbruhov. Ona si na začetku otrok ni želela. Kaj pa če je on (tudi) na podlagi tega šel v zvezo z njo. Kdo je sedaj koga izgiral?! To so življenjske stvari, niso lahke, ne moremo pa tu govoriti o nategovanju. Oba sta si premislila, torej sta oba nekako na izgubi, v kolikor bosta zaradi tega izgubila drug drugega. Vsaj v tem momentu.
[/quote]
daj nehaj soditi. ti si manipulatior kot je osebica v tej zgodbici – nekdo ki laže in nateguje sočloveka in še nanj projecira potem lastni egoizem in sočloveka krivi,da vidi le sebe…
In taki ste vredni vsakega izbruha – takoj, boljše prej kot prepozno!
verjemi!
Na podlagi tega lahko sklepaš, da ob sebi nima partnerke, s katero bi si želel otroke. Če je seveda takrat govoril resnico in ni nakladal, zato da bi te kupil.
Pogovorita se o tem in iskreno premisli, kakšen je vajin odnos. Je dober samo zato, ker se ti zdaj že malo mudi imeti otroke ali je resnični dober, tak kot si si ga vedno želela.
Res je, priznam. Pri 26. letih res nisem vedela, ali si želim z gotovostjo otroke ali ne, sem pa od samega začetka govorila, da si jih verjetno bom.
[/quote]
Kakorkoli, kolikor se ti počutiš izigrano, se lahko tudi on. Mogoče se samo nista na pravi način lotila pogovora okrog tega. Težko je kaj rečt, brez njegive prisotnosti. Glede na to, kako zelo te je sesulo, si upam trdit, da je dobil en občutek, kot da je s tabo predvsem zato, da ti naredi otroke. Govorim o občutku, ki lahko povzroči v njemu odpor do te želje.