Imela bi tretjega otroka
Bi imeli tretjega otroka pri 42. Oba si ga želiva. Imava zdrava 2 otroka v OŠ, svojo hišo, prostora dovolj za še enega, kreditov ni, našparano za hude čase. Mož ima svoje podjete, jaz bi se lahko v primeru izgube zaposlitve zaradi nosečnosti (pač bodimo realni) zaposlila tudi pri možu, če drugače ne bi šlo.
Bojim se samo, da sem pri 41+ že prestara.
zakaj pa ne? Kdaj pa bos ce si zelita? V naslednjem zivljenju? Je tu kaj smisla? Okoli 50tega tudi imajo..predvsem tiste,ki dobijo novega partnerja ali pa vsaj nekega migranta oz turisticnega delavca v tropih za oploditev ali pa sele takrat prime umetna oploditev v tujini. Kaj koga briga. Pomembno je, da se imate radi, da vzgajate v spostovanju in ljubezni in s tem prispevata dodano vrednost Svetu. Srecno!!
Seveda te otrok na nek način “pomladi”, saj gre za hormonske vplive – od tu občutek novorojenosti oz. zaljubljenosti.
A če funkcioniraš na ta način, se bo prej ali slej pojavilo vprašanje, ko bo zrasel še ta otrok: kakšen čar oz. poslanstvo ima moje življenje razen tega, da sem mama in kot taka otroku potrebna?
Seveda te otrok na nek način “pomladi”, saj gre za hormonske vplive – od tu občutek novorojenosti oz. zaljubljenosti.
A če funkcioniraš na ta način, se bo prej ali slej pojavilo vprašanje, ko bo zrasel še ta otrok: kakšen čar oz. poslanstvo ima moje življenje razen tega, da sem mama in kot taka otroku potrebna?
[/quote]
Se pa ne strinjam.
Ona je vedno imela svojo pot in je bila popolnoma zadovoljna v življenju, ampak ji je sedaj dal otrok novo vzpodbudo in nov čar..
Veselim se skupaj z njo.
Se pa ne strinjam.
Ona je vedno imela svojo pot in je bila popolnoma zadovoljna v življenju, ampak ji je sedaj dal otrok novo vzpodbudo in nov čar..
Veselim se skupaj z njo.
[/quote]
Še enkrat preberi, kaj si zapisala v prvem podajanju, na katerega sem ti odgovorila:
Prijateljica je pri 47 rodila drugega otroka, prvi je že na faksu..
Srečna sta z možem bolj, kot bi zadela na lotu.
Sama pravi, da ji je nekaj manjkalo in je življenje izgubilo ves čar…
Sedaj je kot na novo rojena in zaljubljena 😍
Ker je bil prvi otrok že na faksu, ji je pred rojstvom drugega otroka nekaj manjkalo. Zdaj to spet ima. A tudi ta otrok bo nekoč zrasel. Zato sem odgovorila tako, kot sem.
Prvi ne- ker si prestara- vecje tveganje, da bo slo kaj narobe, CE SPLOH zanosis, moznosti je malo.
Drugi ne- ko bo ta otrok star 18 let in bo imel maturanca, bos ti ze 60+ let stara koka, babica, moz bo pa predvidoma se starejsi.
Tretji ne- ker bo otrok odrascal kot edinec, locen od sorojencev, ti pa ne bos imela vec toliko energije, da bi mu dala vse, kar potrebuje.
Nabavi raje psa.
Še enkrat preberi, kaj si zapisala v prvem podajanju, na katerega sem ti odgovorila:
Prijateljica je pri 47 rodila drugega otroka, prvi je že na faksu..
Srečna sta z možem bolj, kot bi zadela na lotu.
Sama pravi, da ji je nekaj manjkalo in je življenje izgubilo ves čar…
Sedaj je kot na novo rojena in zaljubljena 😍
Ker je bil prvi otrok že na faksu, ji je pred rojstvom drugega otroka nekaj manjkalo. Zdaj to spet ima. A tudi ta otrok bo nekoč zrasel. Zato sem odgovorila tako, kot sem.
[/quote]
Ja, res zakaj bi drugemu privoščili srečo, če pa gre nam vse po zlu….
Mogoče bo pa po tvojem pametnem razmišljanju prej umrla in ji bo prihranjena sramota 60+ maturanca…
Ampak tudi kakšna mlajša mamica tega žal ne dočaka!
kjer ima njena prva hči že otroka je na faksu, njena mama ima pa z novim partnerjem okoli 2 leti starega sina. Vsi se imajo radi.
A tvoja dva otroka sta privezana drug z drugim – in ko je eden v šoli mora bit tudi drugi, ko je eden na faksu mora bit tudi drugi… jim boš ustvarjanje družine tudi zapovedala istočasno,ker pač sta sorojenca in ne sme slučajno eden biti malo mimo drugega?
Kako ti veš koliko energije ima ona, da joda otroku? Jo poznaš?
Kar imejta otročička. Izpopolnil vas bo.
Dobre družine rastejo in se razvijajo.
Še posebej lepo je, da si oba želita otroka. To je tudi pokazatelj tega, da med vama stvari štimajo in se imata rada.
Lepo je slišati tudi, da vam nič ne manjka in bi v svojo blaginjo radi povabili novo življenje. Ponavadi se ljudje razvadijo in ostanejo tudi samo pri 0-1 otroku. Ker je tako pač bolj na komot in bolj simpl in več ostane za njih same…
Poznam več mamic, ki so šele prvega imele pri 40+ letih. In jim ni hudega, ne njim, ne otrokom.
Pogum.
da si želi še enega otroka in ne dojenčka. je razlika.
ker otrok ni vedno dojenček in zraste v odraslo bitje. želi si otroka -v sebi tako čuti. To ni nič slabega,da bi morala raziskovati svojo željo kot bi se zdravila zanjo. Eni ste res prismuknjeni.
Kako pa ve hendlate pubertetnike, menstruacije in pmse, ker hormoni in hormonska nihanja so v rodni dobi in potem – imate tako težavo obvladovati se? ste tako naporne za ostali svet? kako pa premoreš hoditi še na šiht takrat ko si v meni potem, če je vse tako naporno, vsi odnosi, kako prenašaš izpade in zahteve šefa?
res čudno zakaj žensk ne upokojijo po zakonu že v rodni dobi, ker je mena tako nemogoča in onemogoča ženskam življenje in razvijanje normalnih odnosov.
Sama sem pri 39 začutila podobno željo. Takrat sta bila prva moja otroka že najstnika. Z njima sem max uživala in pravita da sta imela super otroštvo. Potem pa sta počasi začela ubirati svoje poti, sama pa sem začutila eno praznino. Ovirati ju nisem želela, navezovati nase še manj. Torej logičen izkupiček je bil – še enega otroka. Noro sem si ga želela, še enkrat sem si želela čez vse to, s prvim dvema je bilo res fantastično. Ampak razum mi je rekel, da raje ne. Ker imam že dva zdrava super najstnika, ker bi bil ta edinček, sama pa sem mnenja, da je super, če ima svojim letom približno starega sorojenca, in ja, ker verjetno vseeno ne bi imela toliko energije kot pri prvih dveh in dejstvo je, da bi bila na njegovem maturancu stara mama. Aja in kje je v moji zgodbi ata otrok? Tretji bi imel drugega očeta kot prva dva. Z njegove strani ni bilo večjih pritiskov ne v DA in ne v NE.
Nabavili smo psičko. Popolna je. Zdaj je to naš skupni otrok.
Tisti , ki se je zgražal da psa ne moreš primerjati z otrokom – nihče ga ne. Je treba razumeti globino…
Ja, res zakaj bi drugemu privoščili srečo, če pa gre nam vse po zlu….
Mogoče bo pa po tvojem pametnem razmišljanju prej umrla in ji bo prihranjena sramota 60+ maturanca…
Ampak tudi kakšna mlajša mamica tega žal ne dočaka!
[/quote]
Iz odgovora sklepam, da imaš očitno res težave z razumevanjem prebranega: kje si zasledila, da komu ne bi privoščila sreče? Kje, da gre meni vse po zlu, da sem se oglasila na način, kot sem se?
Prihranjena sramota 60+ maturanca, mlajše mamice, ki ga ravno tako ne dočakajo – to je zgolj tvoje sklepanje. Ne morem si dovoliti, da ga izvajaš na način, kot bi “zraslo” na mojem zelniku. Ker ni.
Moje, čisto osebno mnenje pa je, da je odločitev za otroka prepomembna, da bi o njej odločal nek forum. Da ženska tudi po tem, ko postane mama, ohrani smisel živeti še v čem drugem, kot zgolj materinstvu – a je kljub temu lahko predana mama. Da bodo tiste, ki imajo otroke zgolj zato, da zapolnijo osebno praznino (spet te citiram “Sama pravi, da ji je nekaj manjkalo in je življenje izgubilo ves čar…”), na praznino naletele tudi takrat, ko jim bo odrasel drugi potomec.
Sama se nisem čutila prazne, osebno neizpolnjene, niti kot mama, niti kot ženska. Ne v času, ko so bili otroci majhni, niti takrat, ko me niso več nujno potrebovali.
Iz odgovora sklepam, da imaš očitno res težave z razumevanjem prebranega: kje si zasledila, da komu ne bi privoščila sreče? Kje, da gre meni vse po zlu, da sem se oglasila na način, kot sem se?
Prihranjena sramota 60+ maturanca, mlajše mamice, ki ga ravno tako ne dočakajo – to je zgolj tvoje sklepanje. Ne morem si dovoliti, da ga izvajaš na način, kot bi “zraslo” na mojem zelniku. Ker ni.
Moje, čisto osebno mnenje pa je, da je odločitev za otroka prepomembna, da bi o njej odločal nek forum. Da ženska tudi po tem, ko postane mama, ohrani smisel živeti še v čem drugem, kot zgolj materinstvu – a je kljub temu lahko predana mama. Da bodo tiste, ki imajo otroke zgolj zato, da zapolnijo osebno praznino (spet te citiram “Sama pravi, da ji je nekaj manjkalo in je življenje izgubilo ves čar…”), na praznino naletele tudi takrat, ko jim bo odrasel drugi potomec.
Sama se nisem čutila prazne, osebno neizpolnjene, niti kot mama, niti kot ženska. Ne v času, ko so bili otroci majhni, niti takrat, ko me niso več nujno potrebovali.
[/quote]
tečna si pa kot driska. nekaj je vendarle moralo iti narobe. pa ta nova mama ob stara 70 let, ko bo otrok odrasel, do takrat se bo pa tudi plenic naveličala.